Prava burja se rodi za Nanosom

Marsikateri Ajdovec in Vipavec se je zadnja dva dneva pridušal, da ima “burja spet mlade”, čeprav so burje vajeni in se znajo na njen račun pošaliti. Opozorila vremenoslovcev pa so vzeli zelo resno.

VIPAVSKA DOLINA > Zaprte ceste, poškodovani daljnovodi, porušeni dimniki, polomljena pločevina, odkrite strehe in polomljeno drevje bodo še nekaj dni pričali o posledicah tokratnega orkanskega divjanja burje, ki je, podobno kot marca 2010, znova imela rušilno moč.

Poimenovanje burja izhaja iz starogrške besede borea, kar pomeni sever. Burja, bora ali bura je suh, mrzel in sunkovit veter v Jadranu, piha predvsem iz severovzhodne smeri, lahko pa piha od severne do vzhodne smeri. Takšen veter poznajo tudi drugje po svetu, od Mehike do Japonske. Značilni za burjo so moč, hitrost in sunki, do katerih pride, ko se hladen zrak prelije prek slemena in se zavrtinči.

Za pojasnilo, kako nastane burja, smo zaprosili dobrega poznavalca burje in lovilca njenih rekordov Marka Korošca, ki je tudi skrbnik Cestno-vremenskega informacijskega sistema s pisarno na Kozini, od koder s pomočjo 65 postaj nadzoruje stanje na avtocestah po državi in svetuje ukrepanje. Te dni je ves čas polno zaseden, saj ima Dars ključno vlogo pri vodenju prometa na hitri cesti čez dolino. V četrtek napovedal rušilno moč burje in celo nove rekordne hitrosti.

“Burja nastane zaradi velike razlike v zračnem pritisku ter razliki temperatur med celino in Jadranom. Nad celino je anticiklon in visok pritisk in hladen zrak, nad Jadranom pa ciklon z nizkim pritiskom in višjimi temperaturami. Ta razlike pritiskov in temperatur oz gradient povzroči burjo.”

Večja, kot je razlika, močnejša je burja, dodaja Korošec, ki je za tokratno dogajanje napovedal rušilno moč burje in celo nov rekord, dosedanji, iz marca 2012, je bil 212 kilometrov na uro. “Orkanska burja, kot je tokrat, je precej redka, a se je postavitev anticiklona in ciklona tako poklopila, da imamo zelo velik gradient,” je pojasnil Korošec.

Strokovnjaki ločijo anticiklonalno in ciklonalno burjo, odvisno od tega, ali je glavni vzrok za njen nastanek širitev območja anticiklona nad Srednjo Evropo proti jugu ali območje ciklona v Sredozemlju ali Jadranu. Pozimi gre predvsem za ciklonalno burjo, ki jo spremljajo snežna neurja s hudim mrazom.

Da je burja v Sloveniji najmočnejša v Vipavski dolini, je povezano z reliefom in razporeditvijo hribov, za katerimi se lahko nabira hladen suh zrak.

Burja je redek veter, poznamo ga samo v treh krajih na svetu: pri nas, na Japonskem in v Zakavkazju, pojasnjuje Darko Bradassi, vremenoslovec na Deželni meteorološki postaji Furlanije-Julijske krajine. Da nastane, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Prvi pogoj za “našo” burjo je visok zračni tlak na severovzhodu, ki dobi prvi pospešek na prevalu med Snežnikom in Nanosom. Na Krasu ima šele tretjino moči, ki jo dobi v Trstu, potem ko “pade” s Krasa proti morju. Ker je morje pozimi toplejše, to še pospeši moč burje, ki jo je dobila zaradi padca z višine v nižino. Drugi “odcep” naše burje nastane v Vipavski dolini, kjer k njeni moči prispeva ožina, podobno kot pri tretjem odcepu, pri Senju nad Kvarnerskim zalivom.

Burja je burila domišljijo ljudi že v davnini in okrog nje so se v Vipavski dolini spletla številne legende in pripovedi. Nenazadnje naj bi prav burja krojila izid znane bitke “pri Mrzli reki” med rimskima cesarjema Teodozijem in Evgenijem. V sodobnosti se z njo ukvarjajo meteorologi, raziskovalci, inženirji, urbanisti, gozdarji, kmetovalci, saj so njene posledice vidne v kmetijstvu, prometu, infrastrukturi, na objektih in, ob izjemnih situacijah, tudi v človeških žrtvah.

ALENKA TRATNIK

---