Pot miru na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine

Pot miru od Alp do Jadrana - dediščina 1. svetovne vojne je vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Približno 230 kilometrov dolga pot povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte. Začne v Logu pod Mangartom in konča v Devinu.

PARIZ > Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin: vojaška pokopališča, kaverne, strelske jarke, kostnice, kapele, spomenike, muzeje na prostem in druga obeležja, ki predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi.

Unescov poskusni seznam svetovne dediščine je pregled spomenikov ali območij, za katere država podpisnica konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na seznam svetovne dediščine. Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, ima Slovenija trenutno vpisanih šest enot. To so še Klasični kras, Fužinske planine v Bohinju, Partizanska bolnica Franja, bukovi gozdovi in nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi. Za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine.

Kot piše na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju, je bil leta 1990 z namenom predstavitve dogajanja na soški fronti ustanovljen Kobariški muzej. Vlada je nato septembra 2000 sprejela program Posočje - Poti miru kot nacionalni in mednarodni projekt in decembra dala pobudo za ustanovitev Fundacije Poti miru v Posočju.

Istega leta ustanovljena fundacija je najprej uredila šest muzejev na prostem: Ravelnik, Čelo, Zaprikraj, Kolovrat, Mengore in Mrzli vrh. Leta 2007 so bili muzeji na prostem, pomembnejši spomeniki in obeležja soške fronte, naravne znamenitosti, muzeja v Tolminu in muzejske zbirke ter turistično-informacijski centri povezani v Pot miru v Zgornjem Posočju.

Na Unescovem seznamu svetovne dediščine pa ima Slovenija vpisane Škocjanske jame, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp in tehniško dediščino v Idriji kot del serijske transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra - Almaden in Idrija.

Dediščino soške fronte pa so v tem času ohranjali tudi na Goriškem in na Krasu. Na Goriškem so uredili muzej na prostem Sabotin - Park miru, na Krasu pa Poti miru na Krasu in pozneje pomnik na Cerju, poskrbljeno je bilo tudi za dediščino na Kanalskem Kolovratu.

Pot miru od Alp do Jadrana je po zgledu Poti miru v Zgornjem Posočju nastajala od 2011. Pot dopolnjuje pričevanja o preteklosti tega prostora, ki jih obiskovalci lahko doživijo v Kobariškem, Tolminskem, Goriškem muzeju, Pokrajinskem muzeju v Gorici ter mnogih zasebnih zbirkah, je še mogoče prebrati na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju s sedežem v Kobaridu.

STA

---