Pot, ki opozarja

S proslavo, ki sta jo sklenila prva izvedba priložnostne himne in odkritje informativne table, so na Trgu Evrope med Goricama v soboto odprli Pot miru od Alp do Jadrana.

Nad Gorico so pred sto leti doneli topovi, včeraj pa so med Goricama poudarjali, naj tu  doni le pesem. Foto: Leo Caharija
Nad Gorico so pred sto leti doneli topovi, včeraj pa so med Goricama poudarjali, naj tu doni le pesem. Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA, GORICA > Kot prikazuje tudi informativna tabla, ki jo je na stičišču dveh mest odkril predsednik republike Borut Pahor ob navzočnosti nekaterih ministrov, italijanskega senatorja Franca Marinija, drugih politikov ter predstavnikov planincev, zdaj od Mangarta do Devina vodi čezmejna Pot miru od Alp do Jadrana.

Začrtana je vzdolž nekdanje soške fronte in povezuje različne točke, od muzejev na prostem do svetišč in spomenikov. Zasnovali so jo v zgornjem Posočju in jo začeli urejati po ustanovi istoimenske fundacije, petnajst let pa je trajalo, da so jo “potegnili” še čez Goriško in do morja.

V soboto so ta korak obeležili s proslavo, ki so jo sooblikovali združeni otroški zbori z obmejnega območja, Vlado Kreslin in Antonella Ruggiero, Simfonični orkester Nova, dramska igralca Nejc Cijan Garlatti in Lorenzo Zuffi ter Aleksander Ipavec in skupina harmonikarjev. Program je bil kajpak dvojezičen, kot je v jeziku dveh sosednjih narodov prevedena pesem Pozdravljena soseda, nekakšna himna Poti miru, prvič izvedena na Trgu Evrope.

Pred tem pa sta pred zbrane stopila predsednik Pahor in senator Marini, govorila o ohranjanju miru in sobivanju, da se vojna ne bi več ponovila. “A kako naj navdahnemo naša vsakodnevna ravnanja s strpnostjo in sožitjem, ne da bi morali pri tem vselej žugati s prstom vojnih tragedij? Najbrž najbolje tako, da na vojno opominjamo, a slavimo mir. Tako razumem Pot miru,” je med drugim dejal Pahor. Po njegovem si morajo za mir prizadevati vsi, ne le državniki, in “Pot miru na zelo žlahten način vabi, da to pravico in odgovornost dojamemo tudi na tej, zelo osebni ravni.”

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano