Posočje: tretjina nočitev neprijavljenih

Večina ponudnikov turističnih postelj v Posočju posluje v skladu z zakonodajo, so registrirani, plačujejo dajatve in občini nakazujejo turistično takso. Med njimi pa je še vedno preveč takih, ki si takso kar prisvajajo ali pa sploh niso registrirani in postelje oddajajo na črno. So nelojalna konkurenca. Ne prispevajo k razvoju turistične destinacije. Kontrola ni zadostna.

POSOČJE > Gostje poleg cene za nočitev plačajo tudi turistično takso, kar je njihov prispevek za spodbujanje razvoja turizma, za gradnjo infrastrukture in za promocijo. Če ponudniki tega denarja občini ne nakazujejo, potem to pomeni prisvajanje ali, grobo rečeno, krajo gostovega denarja za javno turistično infrastrukturo.

Dolžnikov ne razkrivajo

Največji problem z neplačevanjem turistične takse zaznavajo na Bovškem. To se ne dogaja le v času nedelovanja kaninskega smučišča, temveč se je že pred tem. Vedno so se izgovarjali na slabe sezone, vendar ta argument ne zdrži. Prejšnji župan Siniša Germovšek je opozarjal na neplačnike tudi na sejah občinskega sveta. Ukrepali niso, tudi zato ne, ker so vedeli, da bi nekatere ponudnike z velikimi dolgovi za nazaj z izterjavo spravili v škripce. Velik neplačnik je bil, denimo, hotel Kanin, ki je ob stečaju dolgoval približno 30.000 evrov turistične takse. Občina se zdaj kot upnik v stečajnem postopku poteguje za ta denar.

Takso bodo izterjali

“V Občini Bovec še zdaleč ne gre za majhno vsoto. V zadnjih letih se je iz naslova neplačane turistične takse nabralo toliko dolga, da bi s tem denarjem lahko izpeljali marsikatero naložbo,” opozarja bovški župan Valter Mlekuž, ki namerava prisvajanju narediti konec. “Nesprejemljivo je, da si nekateri jemljejo pravico zadržati takso, kot bi bil to del njihovega prihodka. Zakon o spodbujanju razvoja turizma je jasen. Odločil sem se, da bomo neplačnike zadnjič opozorili. Če ne bodo izpolnili svojih dolžnosti, bomo takso od njih izterjali po sodni poti oziroma z izvršbo.” Poudarja, da neplačevanje turistične takse pomeni nepošten odnos do večine, ki jo redno odvajajo. “Ne bo več potuhe tistim, ki ne plačujejo, saj to pomeni neenako obravnavanje ponudnikov,” je odločen župan, ki je o svoji nameri obvestil tudi občinske svetnike.

Ker v tem času še ugotavljajo število neplačnikov, o skupnem dolgu še nimajo točnih podatkov in tudi ne razkrivajo dolžnikov. Župan se bo z njimi še enkrat pogovoril. Skupaj bodo iskali poti za poravnavo dolgov.

Z računom do brezplačnih počitnic

Na Kobariškem velikih neplačnikov ne zaznavajo. “Tožb še ni bilo, se pa zavedamo, da še zdaleč ni idealno. Ocenjujemo, da tretjina gostov prenočuje na črno. Pri tem ne gre le za neplačevanje takse, gre tudi za davčni problem. Razmišljamo o tem, da bi goste z nagradami spodbujali, naj zahtevajo račune. Z njimi bodo lahko sodelovali v žrebanju za brezplačne počitnice pri nas,” je kobariški načrt predstavil župan Robert Kavčič.

Država je po desetih letih zvišala točko za obračunavanje takse, ki zdaj nominalno znaša 1,265 evra. Kampi plačujejo polovično takso. Na Tolminskem so posebnost začasni festivalski kampi na Sotočju, kjer taksa znaša 0,25 evra na nočitev.

Na Tolminskem tri tožbe

“Gre za problem kontrole, vstopanja v apartmaje. Gostov pa v nobenem primeru ne smemo obremenjevati z našim pomanjkljivim sistemom,“ opozarja direktor tolminske občinske uprave Davor Simčič.

S plačevanjem oziroma neplačevanjem takse se v občinski upravi ukvarja vodja oddelka za gospodarstvo, negospodarstvo in finance Janja Bičič: “V naši občini gre predvsem za zamike pri plačevanju. Odločno ukrepamo pri tistih, ki se na več pozivov sploh ne odzovejo. Dolg iz naslova neplačane turistične takse v povprečju vedno znaša okoli 3000 evrov. Že dalj časa pa so v teku tri tožbe proti trem dolgotrajnim dolžnikom, ki skupaj dolgujejo 3000 evrov glavnice. Ta denar je težko izterljiv.”

Tudi v Občini Tolmin ocenjujejo, da je tretjina nočitev neprijavljenih. “Z redarjem prav veliko ne moremo narediti, ker ne sme vstopati v apartmaje. Učinkovite bi bile skupne akcije tržnih in davčnih inšpektorjev skupaj s policijo in redarjem. Vsaj v opozorilo bi bile,” razmišlja Bičičeva.

Kot pravi, zaznavajo dodaten problem: “Najbolj nepošteni so tisti, ki sploh niso registrirani in v celoti na črno poslujejo. Med njimi so predvsem tuji lastniki apartmajev in sob, zlasti Angleži, ki so v preteklosti kupili veliko hiš in uredili turistične postelje. Pravijo, da pri njih prenočujejo prijatelji. Možno jih je razkriti, še zlasti, če svojo ponudbo oglašujejo po internetu. Toda ta kontrola je domena drugih služb in ne občine.”

Slabi zgledi vlečejo

Kot pravi, redna plačnica, lastnica kampa Koren Lidija Koren, ponudniki dobro vedo, kdo med njimi ne plačuje turistične takse oziroma sprejema goste na črno: “Toda mi nismo tisti, ki bomo delali red, za to so pristojne druge službe. Je pa res, da slabi zgledi vlečejo in če sosed ne plačuje, se mnogi vprašajo, zakaj bi pa jaz. In veriga neplačnikov se daljša...”

V občini Bovec v proračun letno priteče 176.000 evrov turistične takse, na Kobariškem in Tolminskem pa po 55.000 evrov.

Otroške bolezni nezrele destinacije

“Pri izterjavi turistične takse gre za politično voljo in odločitve občine, da pridobi svoj izredni prihodek. To ni denar ponudnikov, je taksa za turiste. V občini Bovec in ostalih gre za nezrelost turistične destinacije,” opozarja direktor LTO Bovec Janko Humar.

V Avstriji imajo poleg takse še turistični davek. “Ni majhen. Zato pa imajo denar za promocijo, za gradnjo infrastrukture ... Če na Bovškem še takse na plačujejo, kako bodo pa dodaten denar za smučišče. LTO Bovec bo z ažurno evidenco pomagal reševati problem. V času, ko kaninsko smučišče ne obratuje, potrebujemo več denarja za oglaševanje, sicer bo šla spirala nezasedenosti postelj samo navzdol,” pravi Humar.

Ponudniki dodajajo, naj občina takso izterjuje v poletni sezoni, ko denar priteka in so likvidni.

NEVA BLAZETIČ

---