Porabili bi milijone, koristi pa bi bilo bolj malo ali pa nič
Goriška
13. 01. 2015, 06.00
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 19.11
Občina Tolmin skupaj z mnogimi občinami nestrpno čaka, ali bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje upoštevalo predloge za bolj racionalno gradnjo večjih čistilnih naprav in ali bo preklicalo zahtevo po dopolnjevanju greznic z malimi čistilnimi napravami. Aktualne zahteve so, vsaj za podeželje, neracionalne in neizvedljive, opozarjajo v Tolminu.
Pol milijona evrov za čistilno napravo na Kamnem je dala EU, za naslednjih deset pa bi morala občina Tolmin plačati kar 20 milijonov evrov. Ki jih nima. Foto: Neva Blazetič
TOLMIN
> Aktualni operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda finančno preveč obremenjuje lokalne skupnosti z razpršenimi naselji in je v praksi neuresničljiv, opozarjajo v Občini Tolmin. Konkreten primer je čistilna naprava, ki jo v tem času gradijo na Kamnem. Za prečiščevanje zgolj 350 enot bo treba zanjo odšteti približno pol milijona evrov. Z gradnjo omrežja po vasi bo vse skupaj stalo debela dva milijona evrov.
Da to naložbo lahko sploh uresničujejo, je morala občina pridobiti denar EU, občina pa je v to vložila precej dela. Če na razpisu ne bi uspela, bi morala več let obremenjevati občinski proračun. Posledično bodo za ta čistilni “luksuz” plačevali občani, saj bodo med drugim obremenjeni s plačevanjem visoke amortizacije za napravo in novo omrežje.
Čistilne naprave za 2000 in več enot
Nihče ni proti prečiščevanju odpadnih voda, a so za racionalnost v skladu z zmogljivostmi, opozarjajo v Tolminu. Zato je župan in državni svetnik Uroš Brežan ministrstvu za kmetijstvo in okolje naslovil predlog, naj kriterije omili, tako da bi gradili zgolj čistilne naprave z več kot 2000 enotami. Zaradi več priključenih gospodinjstev bi bili stroški bistveno nižji. Podaljšali naj bi tudi roke za izgradnjo.
“Povsem nerealno je pričakovati, da bi, denimo, v naši občini do leta 2017 zgradili deset čistilnih naprav s pripadajočo infrastrukturo, za kar bi bilo treba odšteti 20 milijonov evrov. Z denarnega, administrativnega in gradbenega vidika je to utopija.” Izračunali so, da bi morali v gradnjo čistilnih naprav vložili ves denar za naložbe in še ga ne bi bilo dovolj.
Sporna gospodarnost
Brežan opozarja, da je tudi gospodarnost teh naložb zelo sporna. “Številni podatki nakazujejo, da pri varovanju okolja ne bi bilo bistvenega napredka. To izpostavlja študija, ki je bila narejena v okviru projektov ISO na čezmejnem programu Slovenija - Italija,” pojasnjuje Brežan. Vse reke v Posočju so v prvem kakovostnem razredu.
Za nameček študija ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo prinaša podatke, da je tudi zahteva po malih čistilnih napravah, ki naj bi nadomestile oziroma nadgradile triprekatne greznice, zelo sporna. Male čistilne naprave bi gospodinjstva, ki niso povezana v komunalni sistem, denarno zelo obremenile, koristi praktično ne bi bilo. Študija opozarja, da triprekatne greznice povsem zadovoljivo opravljajo prečiščevalno nalogo.
NEVA BLAZETIČ