Pomnik, a tudi vaba za turiste

S slovesnostjo na Trgu Evrope med obema Gorica bodo v soboto odprli 280 kilometrov dolgo pot miru vzdolž nekdanje soške fronte, ki ne le združuje pomnike na vojno vihro v teh krajih, pač pa tudi pritegne vse več obiskovalcev in je vaba za turiste.

Številni ostanki fronte ob Soči izpred stotih let, na primer  na Čelu, spomeniki, muzeji, pokopališča so zdaj združeni v eno spominsko tematsko pot.  Foto: Neva Blazetič
Številni ostanki fronte ob Soči izpred stotih let, na primer na Čelu, spomeniki, muzeji, pokopališča so zdaj združeni v eno spominsko tematsko pot.  Foto: Neva Blazetič

NOVA GORICA > Poti miru od Alp do Jadrana je projekt, v okviru katerega so Fundacija Poti miru v Posočju, društva in zanesenjaki, ki vzdržujejo ostanke soške fronte na prostem ali zbirajo vojaške predmete, nekatere občine na severnem Primorskem ter partnerji v Italiji in nekaj drugih pri nas v 14 letih dosegli, da od Loga pod Mangartom do tržaškega Krasa vodi skupna, čezmejna pot po prizoriščih vojne vihre ob Soči in je to ustrezno promovirano.

Pot, dolga 280 kilometrov, povezuje urejene kaverne in jarke po hribih, ki so služili vojakom, muzeje in muzejske zbirke, kostnice, cerkve, spomenike, vojaška pokopališča in še kaj, zraven pa sodi vodenje, kdor ga želi. To nudijo fundacija in številni posamezni vodniki, je povedala Maša Klavora iz omenjene ustanove, kjer lahko zagotovijo stik z vodniki tako rekoč od Bovca do Trsta. “Želeli bi in veliko delamo na tem, da bi turisti najemali vodnike,” ob tem poudarja.

Porabljeni denar se tudi vidi na terenu

K temu je nekaj prispeval tudi projekt Poti miru in ta denar so po besedah Klavore porabili v glavnem za urejanje in označevanje posameznih krakov poti, ki bo v soboto uradno odprta, in za promocijo. V tem okviru bodo še postavili 40 tabel in izdelali nekaj “prospektov”, zlasti vodnik po vsej poti. Drobni material te vrste pa je že narejen, kakor tudi natančnejši zemljevidi posameznih delov območja ob nekdanji fronti.

“Uredilo se je z vojno povezano pot na Vodicah in Prižnici, po Brdih in na Škabrijelu, postavilo multimedijsko razstavo na Cerju, urejalo informacijsko točko v Gorjanskem, poti na italijanski strani meje,” je z denarjem iz projekta na terenu opravljena dela naštela Maša Klavora. V zgornjem Posočju tega ni bilo, saj so muzeje na prostem in podobno uredili že prej, enako na Sabotinu. Zato bodo v soboto, je povedal gonilna sila Poti miru Zdravko Likar, zaključili že pred 15 leti začeto delo, ko so ustanovili fundacijo in odprli odsek poti od Loga do Mosta na Soči.

Sobotno slavje na trgu med Goricama ob 12. uri bo osrednje slovensko ob stoti obletnici začetka soške fronte. Nastopili bodo združeni otroški pevski zbori iz krajev ob državni meji, kantavtorja Vlado Kreslin in Antonella Ruggiero, Simfonični orkester NOVA in Aleksander Ipavec ter harmonikarska skupina Accordion Group 4-8-8-16. Italijanski državni vrh bo zastopal senator Franco Marini, slovenskega pa predsednik Borut Pahor, ki bo slavnostni govornik.

Povprašujejo po izletih “po fronti”

Likar je pojasnil, da naj bi Pot miru spominjala na vse žrtve soške fronte, tlakovala mir v odnosih med Slovenci in Italijani z zapleteno, grenko zgodovino in pripomogla in k spoznavanju drug drugega in lepot tega prostora. Obenem pa se vse bolj kaže, da je lahko “turistični produkt”, atrakcija.

“V fundaciji spremljamo obisk že dalj časa. Lani smo zbrali podatke o obiskanosti točk od Bovca do Cerja, pa tudi na italijanski strani. V kobariškem muzeju so lani beležili povečan obisk, enako v trdnjavi Kluže in na Javorci, na Kolovratu, pa v našem informacijskem centru. Hkrati ponudniki turističnih storitev sporočajo, da je več zanimanja za kakšno zgodovinsko točko, ko jim je blizu. Dobro je tudi, da so se ponudniki prilagodili s ponudbo, na primer Gostišče Žogica, hotel Sabotin,” o tem vidiku pravi Klavora.

Pa ne le to. V fundaciji v zadnjih dveh letih zaznavajo veliko več povpraševanja iz različnih držav za vodenje in izlete po območju soške fronte. “Posamezniki, skupine ali agencije želijo program po poti miru in pomagamo jim sestaviti program za čas enega, tri, pet dni. Danci pridejo aprila, Madžarov bo letos veliko,” pojasnjuje Klavora.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano