Poklon vsem rodovom idrijskih godbenikov

Pihalni orkester rudarjev je v Idriji tisti, ki je botroval največ slavjem, tudi delavskega praznika. Z njim bo, s pomočjo planincev in tabornikov, na predvečer prvega maja začel tudi letošnje jubilejno leto. Najstarejši orkester v Evropi je dopolnil 350 let.

IDRIJA > Promenadni koncert pihalnega orkestra - v zadnjih letih godbenega društva rudarjev in spomenika na državni listi žive dediščine - na predvečer delavskega praznika že dolgo pomeni uvod v delovno leto godbe. Ker je letos dopolnila 350 let, bo to zelo slovesno. Nekaj posebnega, kot nam je zaupala orkestrova predstavnica za stike z javnostmi, oboistka in flavtistka - Petra Marinko Rus - bo tudi slavje 1. maja.

Prednikom se bodo zahvalili z glasbo in s svetlobo

Prva pisna omemba nastopa idrijskih muzikantov sicer sodi v leto 1686 in jo je Valvasor zabeležil v Slavi Vojvodine Kranjske. Zakaj je prvi ravnatelj idrijskega Muzeja Janko Trošt njen začetek postavil v leto 1665, v Idriji ne vedo natančno. Medtem ko so zgodovinarji soglasni, da glede na delovanje Rudnika, pri katerem je godba delovala, ta letnica ni pretirana, je okrog 60 sedanjih godbenikov z umetniškim vodjem Domnom Prezljem enotnih v mnenju, da so dolžni ohranjati spomin na prednike s kakovostno rastjo in vse boljšim muziciranjem.

“Za praznično leto resnično intenzivno vadimo. Prvič letos se bomo na vaje v Tolminu 'zaprli' že pred prvomajskim promenadnim koncertom. Vrhunec bo sicer osrednji praznični koncert konec maja, na katerem bomo krstno izvedli skladbo, ki jo je za nas napisal priznani skladatelj, sicer domačin Aldo Kumar,” je povedala Marinko-Rusova.

Junija jih čaka nastop na svetovni razstavi Expo v Milanu, potem koncert s pobrateno godbo francoskega Aumetza.

Pripravljajo še niz prireditev, a najprej bo promenadnemu koncertu sledila tradicionalna prvomajska budnica. “Ne bo čisto tradicionalno, saj se želimo prednikom in Idriji zahvaliti tako z glasbo kot s svetlobo. Pred italijansko okupacijo je bilo za Idrijo značilno predpraznično osvetljevanje. Zato bomo letos po koncertu in otvoritvi razstave o današnji godbi prižgali množico bakel in s tem povezali sedanjost s preteklostjo,” napoveduje Petra Marinko-Rus.

Z baklami na Hleviše in na kres

K prižiganju bakel bodo povabili domača društva, člani planinskega društva pa jih bodo ponesli h koči na Hleviše, kjer tradicionalno potekajo prvomajska slavja. Taborniki pa bodo prižgali kres.

Da bo tudi ta nekaj posebnega, so planinci že pošteno zavihali rokave. “Minulo soboto smo člani planinskega društva temeljito počistili okolico koče. Tudi posledice lanske žledi, kar pomeni, da bodo taborniki lahko zložili skupaj resnično velik kres,” je prepričana te dni prezaposlena Marinko-Rusova. Želijo, da bi se jim privrženci godbe in vsebine praznika zahvalili z množično udeležbo, saj bo slavje ob vsakem vremenu in koča gostoljubna.

SAŠA DRAGOŠ

---