Poklon rudarjem

Na odprtju v muzej prenovljene Topilnice živega srebra je bila nepopisna gneča. Več kot tisoč domačinov na slovesnosti je dalo vedeti, da jim ta del, sicer najbolj strupene dediščine ogromno pomeni. Množica predstavnikov državne kulturne politike pa, da je državni Center za upravljanje z dediščino živega srebra, ki je muzej prenovil in opremil, le dobil mesto v kulturi. Pred centrom pa je nov izziv za učinkovito upravljanje z univerzalno Unescovo tehnično dediščino.

IDRIJA > Iz novega centra za obiskovalce s tridelno razstavo Od rude do kapljic živega srebra se je gneča na otvoritvi vila skozi stiliziran rov, preko stotin stopnic (in v dvigalu) ob prenovljeni klasirnici rude do končne postaje žičnice, ki ji je slednjo dovažala iz rudniških rovov. Z domačini je poučno pot ob predsedniku vlade Miru Cerarju, ministru za kulturo Tonetu Peršaku, vodstvih španskega Almadena in italijanske Abbadie, prehodila tudi vrsta politikov, ki bdijo nad državno kulturno dediščino.

Center za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg) je z ureditvijo osupljivega pomnika tehnični dediščini zaplul v mirnejše vode.

Najvišja naložba v tehnično dediščino

Pred letom dni je imel CUDHg odobrena dva milijona evrov za prenovo topilnice. Prejšnja kulturna ministrica sicer ni hotela uresničiti sklepa vlade, da CUDHg prevzame delavce Rudnika živega srebra v likvidaciji ter upravlja in vzdržuje dediščino s podzemni rovi vred, posledično pa zagotovi Idriji varnost. A je premier Miro Cerar vztrajal, novi minister Tone Peršak pa je sklep s stisnjenimi zobmi uresničil. Prenova topilnice v okviru centra je stekla minulo pomlad. Jeseni so nanj prezaposlili 12 preostalih delavcev s sedmimi rudarji za vzdrževanje rovov.

“Pot ni bila lahka. Naredili pa smo vse, kar smo s prvim delom 2,3 milijone evrov vrednega projekta načrtovali. Postavili smo razstavo, kakršno smo si želeli. Število obiskovalcev v turističnem rudniku in v topilnici želimo povišati na 25.000. Ta, največja naložba v tehnično dediščino v Sloveniji, pa je le del sedem milijonov vredne prenove topilnice,” je povedala v.d. direktorice CUDHg Tatjana Dizdarević.

Od alkimije do kemije in razvoja

Na obnovo čakata znamenita Špirek-Čermakova in največja evropska rotacijska peč za taljenje rude. Iz obeh je priteklo milijone kapljic živega srebra, o katerem vse pove razstava. “Obiskovalci bodo s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov, naprav in predmetov, celovito spoznali vlogo in pomen edine tekoče kovine. Ta se začenja z alkimijo in rojstvom kemije. Zaradi tvorjenja amalgamov in možnosti pridobivanja srebra in zlata s Hg, je v 16. stoletju odigralo pomembno vlogo pri razvoju Evrope. Ob uporabnosti Hg predstavljamo razvoj žgalništva z vsemi inovacijami idrijskih topilničarjev in na končni postaji žičnice oživljamo še postopek pridobivanja Hg iz rude,” je povedala prva med štirimi avtorji razstave Martina Peljhan.

“Dolg do razpadajoče dediščine, do Unesca, smo poravnali. Idrija je bogatejša. Ob Kolektor stisnjen muzej dokazuje, da se razvija na stoletnem znanju. To smo strokovnjakom, ki so preverjali utesnjeno vplivno območje muzeja, dokazali,” je dejal idrijski župan Bojan Sever, ki je še dodal: “Premalo pa se zavedamo tega, kar nam s priznano univerzalnostjo Hg pripoveduje Evropa. Da je prav ta kovina pognala razvoj Evrope. Zato obnova dediščine še ni končana zgodba in je velik izziv za CUDHg. Mi pa si prizadevamo pridobiti Almaden in Abbadio za pripravo skupnega nadaljevanja obnove za neposredno kandidaturo v Bruslju”.

Center upa vsaj na dve novi zaposlitvi

Ministrstvo za kulturo je k norveškima milijonoma za ureditev muzeja dodalo 300.000 evrov. “Povišalo je tudi letno sofinanciranje CUDHg s 40.000 na 150.000 evrov. Upamo, da bomo v muzeju, ki bo odprt vse dni v letu, lahko zaposlili vsaj dva nova sodelavca,” je optimistična Dizdarevićeva. Centru manjka nekaj rudarjev za vzdrževanje rovov. Za povečanje količine denarja za njihova dela se bodo morali z ministrstvom za gospodarstvo še trdo pogajati.

Otvoritev pa je bila priložnost za praznovanje. Domačini so z množično prisotnostjo pokazali, da jim topilništvo, v katerem so predniki in svojci najbolj neposredno zrli v oči strupu in smrti, ogromno pomeni. “Osupljivo je, kako dobro so obnovili našo topilnico,” je ocenil bivši topilničar Rado Tušar, medtem ko je vnukinji razlagal postopke taljenja rude.

Domačini, pomešani med prvake slovenske kulturne politike, so čutili olajšanje, ker je tehnični dediščini naposled priznano mesto v kulturi. Minister Peršak se je držal bolj ob strani, a se jim je zdelo pomembno, da je med njimi.

“V urejanju topilniškega muzeja smo v Mestnem muzeju Idrija spoznali dodano vrednost. Pričakujemo več obiskovalcev. Zbrali smo obilo dokumentarnega gradiva o topilništvu, pričevanj še živečih topilničarjev in pripravili več delavnic z živim srebrom za mlade. Veliko zanimanje domačinov in obiskovalcev nam je potrdilo, da smo na pravi poti,” je dodala direktorica muzeja Ivana Leskovec. Slednji je bil skupaj z norveškim Magma Geoparkom projektni partner CUDHg.

SAŠA DRAGOŠ

---