Pogrešajo sklad za čezmejne projekte

V minuli finančni perspektivi so izpeljali kar nekaj skupnih čezmejnih projektov, do leta 2020 jih napovedujejo še več, saj se je med ljudmi v Posočju in Slovenci v Videmski pokrajini okrepilo sodelovanje pri iskanju denarja EU. Na 45. srečanju v soboto v Kobaridu so zaslužnim za ohranjanje slovenstva podelili dve Gujonovi priznanji.

Slovenci na obeh straneh meje  in italijanski kolegi upajo, da bodo do leta 2020 uspeli dobiti kar se da veliko denarja EU za skupne razvojne projekte. Foto: Neva Blazetič
Slovenci na obeh straneh meje in italijanski kolegi upajo, da bodo do leta 2020 uspeli dobiti kar se da veliko denarja EU za skupne razvojne projekte. Foto: Neva Blazetič

KOBARID > “Med drugim ob meji zaključujemo projekt kolesarskih poti in z njimi povezanega turizma Bimobis. Pridobili smo denar za posodobitev tolminske čistilne naprave in podobne v občini Maimaco in skupaj peljali projekt Futurelights, s katerim urejamo okolju prijazno javno razsvetljavo,” je nekatere čezmejne projekte, podprte z denarjem EU, izpostavil tolminski župan Uroš Brežan. Jih je pa še več. Camis ureja povodje Soče na obeh straneh meje, Interbike povezuje turistično ponudbo, študijski krožki so se razširili tudi v Benečijo. Z okrogle mize, ki je potekala pred osrednjo prireditvijo v kobariškem Kulturnem domu, so številni predstavniki z obeh strani meje vladama Slovenije in Italije poslali apel, naj čim prej potrdita in s tem omogočita črpanje denarja iz programa Interreg do leta 2020.

Podpora zelenemu gospodarstvu

Vodja regionalne pisarne v Štanjelu Tatjana Rener je nakazala glavne smernice čezmejnega sodelovanja do leta 2020. Za Interreg programe bo na voljo 78 milijonov evrov, kar je več kot v perspektivi od leta 2007 do 2013. Največ denarja oziroma 35 odstotkov bodo namenili za varovaje in spodbujanje trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov. Četrtino denarja bodo usmerjali v projekte za spodbujanje inovacij za večjo konkurenčnost, podporo bodo namenili energetski učinkovitosti in nadgradnji čezmejnega upravljanja.

Državni poslanec Danijel Krivec je razočaran, ker kljub obljubam ni razumevanja za ustanovitev sklada za male projekte do vrednosti okoli 100.000 evrov, ki bi bili pisani na kožo ožjega obmejnega prostora. Slovenija je skladu naklonjena, na italijanski strani ni podpore. “Dosegli smo vsaj to, da lahko sodelujemo tudi v čezmejnih programih z Avstrijo. Upam, da se bo odnos do lokalnih pobud spremenil, sem pa skeptičen, ker nimamo regij in je odločanje skoncentrirano v Ljubljani,” je opozoril Krivec.

Deželni svetnik Christian Shaurli upa, da se bodo občine ob meji s Slovenijo v prihodnje tesneje povezale v iskanju denarja EU. Je pa iz območja, upravičenega do črpanja Interreg denarja, izpadla Emilia Romagna in del Veneta, kar omogoča koncentriranje projektov bliže meji. Načelnik tolminske upravne enote in podpornik Slovencev v Italiji Zdravko Likar je med dogodki ob stoletnici začetka soške fronte izpostavil skupno odprtje Poti miru ob meji do Jadrana s poslanstvom sprave.

Poklon pokončnosti

Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazd Žmavc meni, da je dosedanje tesno sodelovanje ob meji napoved še kakovostnejšega dela s ciljem gospodarskega razvoja. Tako kot slavnostni govornik v Kulturnem domu Milan Brglez se je poklonil Slovencem v Benečiji, Reziji, Terski in Kanalski dolini za pokončnost in ohranjanje slovenskega jezika v minulih težkih časih. Dolga leta pokončno in zavedno delujeta tudi upokojena, dolgoletna ravnateljica in pobudnica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in urednik časopisa Dom, ki je tudi avtor domoznanskih knjig Giorgio Banchig. Prejela sta letošnji Gujonovi priznanji v spomin na beneškega čedrmaca Pasquala Gujona.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano