Podarjeni konj jih bo še drago stal

Stara frnaža v Biljah, v kateri bi domačini radi videli muzej opekarstva, je v zelo slabem stanju. Streha se udira in z nje odpadajo strešniki, z dimnika letijo kovinski obroči. Občina Miren-Kostanjevica, ki jo je dobila v last od Goriških opekarn, jo namerava zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Že to bo občino kar precej stalo. Kako naprej, pa še ugotavljajo.

BILJE > “Streha je cela problematična. V kratkem pričakujemo ocene, kaj pomeni sanacija do te mere, da bo zagotovljena varnost ljudi, ki se gibljejo okrog frnaže. Mi smo namreč lastniki samo en meter širokega pasu od objekta. Vsekakor bo to velik finančni zalogaj. Zdaj smo v fazi velikih naložb in to nam predstavlja veliko dodatno breme, na katerega nismo računali,” pravi župan Mauricij Humar, ki si je pred dnevi s predstavniki domačinov in Goriških opekarn ter nekaterimi lastniki bližnjih zemljišč ogledal staro frnažo in dimnik.

Velika stavba, veliko denarja

Zemljišče, na katerem stojita, so Goriške opekarne leta 2013 brezplačno predale občini. Dogovorili so se, da bo ta v zameno uredila cestne priključke v biljenski obrtni coni. Občina je kupila še bližnji objekt, nekdanjo upravno stavbo opekarskega podjetja. “Ni programa, kaj naj bi tam bilo, in tudi ta stavba je v slabem stanju, streha se že udira,” razlaga Humar.

Da stoletna frnaža sredi Bilj propada, je po njegovem sramota, skrbi pa ga, kako bodo tako velik objekt - obsega namreč približno 1500 kvadratnih metrov - sanirali in ga zapolnili z vsebino. Domačini si v njem želijo muzej opekarstva. Za tako veliko stavbo bo treba najti še dodatne programe in skušati pridobiti denar EU, poudarja Humar. “Ko smo jo dobili, bi morali v proračun in načrt razvojnih programov zapisati, kaj in kdaj bomo delali. Če se bomo odločili za sanacijo, bo treba to urediti,” pravi.

Še iščejo primerne vsebine

Krajevna skupnost je nedavno imenovala strokovno komisijo, ki jo sestavljajo magister strojništva, gradbeni inženir, arhitektka in zgodovinarka. Skupina naj bi januarja predstavila grobe ocene, koliko bi stala obnova stavbe in kaj bi se lahko v njej dogajalo. “Podpiramo, da bi ta del zgodovine opekarstva ostal v Biljah, zavedamo pa se, da bo to velik finančni zalogaj in da je treba najti primerno vsebino,” pravi predsednica KS Bilje Karla Žniderčič, ki verjame, da lahko skupaj z občino in v sodelovanju z domačini uresničijo ambiciozen projekt.

Najprej bo, kot rečeno, občina poskrbela za varnost, kako in kdaj bodo načrte o celoviti (ali delni) obnovi stavbe in muzeju opekarstva v Biljah peljali naprej, pa je težko napovedati. “Objekt je popolnoma iztrošen, potreben obsežne sanacije. Eno je streha, drugo so pa inštalacije, okna, plošče, ... Vse to je treba sanirati po vseh pravilih, da pridobimo uporabno dovoljenje za vsebino, ki bi bila v stavbi,” pristavlja župan. Zaveda pa se, da s prenovo objekta ne smejo predolgo čakati, saj ga je že močno načel zob časa.

Predlog muzeja opekarstva v Biljah se vključuje v mrežo muzejskih zbirk posameznih obrti in vasi, ki nastaja na Goriškem. V Lokovcu imajo začasno muzejsko zbirko za bodoči muzej kovaštva, v Solkanu je mizarska delavnica v spomin na solkanske mizarje, v Prvačini oblikujejo zbirko v spomin na aleksandrinke, na Lokvah imajo muzejsko zbirko o škafarjih, v Mirnu, znanem po čevljarjih in usnjarjih, so pred leti odprli zasebni čevljarski muzej. V Renčah pa bi radi uredili muzejsko zbirko o zidarstvu.

Sosedje so lahko za zgled

Stoletna frnaža in impozanten dimnik, kakršnega ni nikjer v Sloveniji, zraven pa 30 hektarjev opuščenih glinokopov, v katerih je veliko ptic, bi lahko skupaj predstavljali zanimiv kulturno-turistični produkt, so prepričani v turistični sekcija biljenskega Kulturno turističnega društva Zarja, ki si že od leta 2006, ko so jo ustanovili, prizadeva za ureditev muzeja opekarstva v Biljah in pri tem sodeluje z Goriškim muzejem, krajevno skupnostjo in občino. Med drugim v Biljah organizirajo tradicionalne opekarske dneve, zbirajo opekarsko orodje, raziskujejo opekarsko tradicijo in jo predstavljajo v knjigah. Lani so na novogoriško enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine naslovili pobudo, da bi frnažo in dimnik v Biljah vpisali v register nepremične kulturne dediščine.

“Treba je pogledati, kako drugje take objekte obnavljajo in kakšno vsebino imajo. Po zgledih iz sosednjih držav bi lahko v Biljah uredili kompleksen kulturno-turistični center, ki bi poleg muzeja in dvorane za večje prireditve lahko imel tudi sobe za turiste,” pravi Inga Brezigar Miklavčič kustodinja-etnolginja iz Goriškega muzeja. Po njenem mnenju je bistveno, da lokalne skupnosti ne gradijo svoje identitete na enkratnih dogodkih in prireditvah, ampak da z raziskavami, anketiranjem ljudi na terenu in iskanjem starih predmetov oblikujejo svojo muzejsko zbirko in jo dolgoročno razstavijo.

ALENKA OŽBOT

---