“Počutim se kot v nebesih”

“Da bi učakala še enkrat toliko let,” je na vprašanje, kaj si želi ob stotem rojstnem dnevu, brez razmišljanja odgovorila Cita Remec, ki je včeraj praznovala v krogu družine in vaščanov.

ŠEMPAS >Krajevna skupnost, turistično društvo, društvo upokojencev in Rdeči križ iz Šempasa so stoletnici pred hišo pripravili bogato praznovanje s harmoniko, nastopom glasbene skupine Pristavci in seveda torto. Čestitke in cvetje so deževali z vseh strani, posebej pa se je razveselila fotografije, ki jo je pred več desetletji posnel Mirko Ličen oziroma Prepih, kot se ga še spominjajo bralci Primorskih novic, 'terenski' reporter, ki je Cito fotografiral kot mlado dekle s košaro češenj na glavi.

Njena mlada leta niso bila rožnata, spremljala sta jih revščina in borba za vsakdanji kruh. Rodila se je 23. januarja 1917 v Vrhpolju, nato pa se je družina preselila v Šempas, kjer se je Cita poročila z Lojzetom. Rodila sta se jima sinova Ivan in Lojze. Moža je izgubila zgodaj, leta 1968. Vedno je trdo delala, služila je na kmetijah in v gostilnah v okolici ter se težko prebijala skozi vsakdan.

V jeseni življenja pa v šempaškem zaselku Nova vas uživa v družbi sinov, snahe in vnukinje. V mrzlih dneh najraje sedi pri peči in veselo klepeta. Sluh in vid ji še dobro služita, odličen spomin pa prikliče marsikatero zanimivo zgodbo iz preteklosti, ki ji domači z veseljem prisluhnejo. “Veliko sem delala, zdaj pa delam z jezikom. To je šele ta pravo delo!” razloži stoletnica, ki vsakega razoroži s smislom za humor. Tudi hodi še sama, čeprav s pomočjo bergle. Kakšen pa je njen recept za dolgo življenje? “Veliko dela in kozje mleko.” Ko smo jo povprašali še, kako se počuti s stotimi križi, je v svojem slogu odgovorila: “Kot v nebesih.”

ALENKA OŽBOT

---