Poceni bi se ogrevali z lesom iz svojih gozdov

V Občini Bovec že dlje časa iščejo možnosti za cenejše ogrevanje. Ker ne vedo, kako bo s hoteli, ostajajo na realnih tleh in delajo izračune za daljinsko ogrevanje na biomaso samo za objekte v lasti občine. V Kulturnem domu Bovec ocenjujejo, da bi na ta način prepolovili zdajšnje stroške, ki znašajo približno 20.000 evrov na leto.

BOVEC > Na Bovškem imajo to prednost, da je občina lastnica večine gozdov, kar pomeni, da bi les lahko dobili ceneje, kot če bi ga morali kupovati na trgu.

Če bodo za, bodo iskali denar EU

“Raziskujem ekonomičnost ogrevanja stavb v lasti občine, ker nič ne vemo, kako bo s hoteli. Izsledke bom predstavil na seji občinskega sveta, kjer bomo odločali o smiselnosti in o nadaljevanju projekta,” pojasnjuje podžupan Davor Gašperčič, ki ga je župan Valter Mlekuž pooblastil za to, da razišče, ali bi bilo daljinsko ogrevanje na biomaso ekonomsko upravičeno.

Če bo občinski svet ocenil, naj s projektom nadaljujejo, bodo vanj vključili energetsko agencijo Golea, ki bo pripravila dokumentacijo za kandidiranje na razpisih za pridobitev nepovratnega denarja. Direktor Golee Rajko Leban pojasnjuje, da bo za tovrstne projekte v finančni perspektivi do leta 2020 na voljo dovolj denarja.

“Prve razpise pričakujemo jeseni. To pomeni, da imajo na Bovškem dovolj časa, da se pripravijo nanje. Kandidira pa lahko zgolj javno podjetje ali koncesionar, občina pa ne. Pri teh projektih je možno pridobiti do polovice nepovratnega denarja.”

Občina računa, da bi se na sistem priklopili stavba občinske uprave, vrtec, šola, kulturni dom s knjižnico, zdravstveni dom ... Če v daljinsko ogrevanje ne bodo vključeni tudi hoteli, za katere pa se ve, da so v težavah ali pa zaprti, se računi najverjetneje ne bodo izšli, pa ocenjujejo poznavalci. Pomislek je, da bi bila vgradnja cevi brez vmesnih velikih odjemalcev predraga. Meter vkopanega daljinskega ogrevanja namreč stane približno 500 evrov.

Lesna biomasa je pol cenejša od olja

Za zdaj je vse še odprto, je pa atraktiven podatek, da je ogrevanje na lesno biomaso za polovico cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem. Začetna naložba bi bila sicer kar velika, dolgoročno pa naj bi se izplačala. Odplačevali bi jo s prihrankom, ki ga prinaša cenejše ogrevanje.

Rajko Leban pojasnjuje, da ima Bovško veliko prednost tudi v tem, da je občina lastnica gozdov. “V kratkem bo bovška občina sklepala nove pogodbe s podjetji, ki sekajo v gozdovih. S ciljem urejanja daljinskega ogrevanja bi bilo smiselno razmisliti, komu naj to nalogo v prihodnje zaupajo. Kdor bi sekal, bi bil namreč lahko tudi partner v projektu daljinskega ogrevanja ...,” razmišlja Leban.

NEVA BLAZETIČ

---