Po asfaltiranem kolovozu bodo težko pospešili razvoj

Iz razpadajoče Nježne hiše v Jevščku, najstarejše hiše na Livškem, je s pomočjo denarja EU nastal kulturni spomenik, ki približuje beneško slovensko stavbarstvo 19. stoletja in odstira zgodbo lastnice Jožefe oziroma Nježe Zabreščak. Z info točko postaja izhodišče za turistično ponudbo na območju ob državni meji. Domačini pa opozarjajo, da potrebujejo tudi širše ceste, urejeno kanalizacijo, mobilno telefonijo ...

JEVŠČEK > V najstarejši hiši v Jevščku iz 18. stoletja se je čas ustavil pred mnogimi desetletji. Lastnica Jožefa oziroma Nježa Zbreščak,ki je umrla leta 1974, ni nič posodabljala. Do zadnjega je kuhala v črni kuhinji. Ne vedoč je s tem omogočila, da so domačini skupaj z Občino Kobarid in strokovnimi sodelavci s pomočjo denarja EU iz programa ZborZbirk zobu časa iztrgali dragocen pomnik preteklosti.

Obnovljena hiša današnjim generacijam pripoveduje o nekdanjem življenju in predvsem arhitekturi na stiku slovensko-beneškega stavbarstva v Kanalski dolini, Reziji, Nadiških dolinah, Terski in Gornjesavski dolini, na Livškem, Kambreškem, v dolini Idrije, na Kanalskem in v Brdih.

“Kot prva je na kulturno, etnološko in arhitekturno vrednost razpadajoče stavbe opozarjala nekdanja učiteljica na Livku Zalka Uršič . Ko smo razpadajočo hišo za 4000 evrov kupili, se je sestavila energija mnogih strokovnjakov in domačinov, ki smo skupaj ponosni na opravljeno delo, “ je navdušena Darja Hauptman, ki je v času svojega županovanja podprla projekt. Takrat so hišo tudi razglasili za kulturni spomenik, kar je bila podlaga za odkup.

Bali so se vstopiti vanjo

“Hiša je bila v tako slabem stanju, da smo se ob prvih ogledih bali vstopiti vanjo. Bilo je le vprašanje časa, kdaj se bo zgrudila vase,” se spominja Hauptmanova.

Prenovili so jo v arhitekturni biserček s slamnato streho. Ob odprtju je Andrejka Ščukovt iz novogoriške območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine povedala, da so del hiše obnovili, del pa je bilo treba narediti na novo. “Črna kuhinja je takšna, kot je bila. Restavrirali smo tudi pečnice na peči, del stropa. Tri stene so originalne.” Črna kuhinja je poleg podobne na Robidišču najstarejša daleč naokoli. Originalnih predmetov je malo. “Domačini pa zadnje čase brskajo po podstrešjih in prinašajo veliko starega. Ocenili bomo, kaj od tega bi lahko v hišo umestili.”

Arhitektka Jasmina Šavli Lapanja je stavbo projektirala z veliko odgovornostjo do verodostojnega prikaza nekdanjih bivalnih razmer. Uporabljala je izključno naravne materiale, kakršni so bili na voljo nekoč. Kot pravi Tatjana Humar iz LTO Sotočje, je ključ za ogled na voljo pri njih, iščejo pa skrbnika. Upajo, da ga bodo našli med domačini. “Nježna hiša je izhodišče za nadgradnjo ponudbe na Livškem s številnimi zgodovinskimi zgodbami ob nekdanji trdi meji in naravnimi danostmi.”

Težko čakajo na sodobno infrastrukturo

Kot pravi kobariški župan Robert Kavčič, hiša potrebuje program upravljanja. “Občina ne sme zaposlovati, morda bomo koga lahko zaposlili v okviru javnih del, če bomo dobili denar. “

Brez vztrajnosti domačinov, s predsednico KS Livek Katjo Roš na čelu, ne bi šlo. “Obnovljena Nježna hiša in nove vsebine z razstavo mejnih kamnov v nekdanji livški osnovni šoli so zelo dobrodošle, toda še bolj veseli bi bili, če bi odgovorni končno doumeli, da brez osnovne komunalne infrastrukture na razvoj tega območja ni mogoče upati,” opozarja Roševa in slikovito nadaljuje s primeri: “Do Nježne hiše vodi asfaltiran kolovoz. Avtobusi po njem ne morejo. Kanalizacija Jevščka se steka v grapo pod vasjo. V vasi nimajo mobilnega telefonskega signala. Celotno Livško je brez požarne vode. Če bi zagorela slamnata streha na Nježni hiši, bi nastal velik problem. Krajevna skupnost bo odločno vztrajala in zahtevala, da ljudje dobijo, kar jim pripada.”

Domačini pri obujanju spominov na lastnico Jožefo Nježno vedo povedati, da so njenega moža nekaj dni po poroki vpoklicali v vojsko. Padel je v Galiciji. Šest desetletij je, odeta v črno, žalovala za njim. Ker ni imela otrok, je v črni kuhinji gostila vaško mladež, med njimi tudi domačega pesnika Leopolda Šekljeta, ki je njej v čast napisal pesem Vojakova nevesta.

Prednost imajo vasi ob Soči

Direktor Komunale Berti Rutar pravi, da Livško v tem pogledu ni izjema: “Podobno je po mnogih vaseh. Tudi Drežnica nima čistilne naprave, v Breginju naj bi jo dobili. Prednostno moramo reševati vasi ob Soči, kot so Ladra, Smast, Trnovo ... Odplake iz Jevščka se naravno prečistijo, preden pridejo v Italijo, kar sem večkrat povedal.” Kot pravi, čakajo na sprejem nove uredbe o prečiščevanju odpadnih voda. Pričakujejo, da po novem čistilnih naprav za manj kot 2000 ljudi ne bo treba graditi. Če bo sprejeta, na Livškem čistilne naprave ne bodo gradili. Gospodinjstva bodo morala v tem primeru urediti greznice.

Župan Kavčič pojasnjuje: “Na Livško smo v zadnjem času vložili veliko denarja, okoli pol milijona evrov za Nježno hišo in nekdanjo šolo. Letos bo šlo iz proračuna še 50.000 evrov za sanacijo usada na cesti iz Avse do Jevščka. Ko bo država obnavljala cesto med Livkom in zaselkom Golobi, bomo hkrati položili nov vodovod. Letos bomo na vodohran namestili UV svetilko za neoporečno pitno vodo.” Kot dodaja, so ceste res ozke, toda denarja za širitev, z odkupom zemljišč vred, za zdaj ni. “Poskušamo vplivati na mobilne operaterje, toda večjega uspeha ni. Območja z malo ljudmi niso na njihovi prednostni listi,” ugotavlja.

NEVA BLAZETIČ

---