Peski ohranjajo spomin na madžarske branitelje

Tradicionalna slovesnost pod Mrzlim vrhom v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni, s poudarkom na Madžarih, ki so bili med bralnici tega hriba, je 1200 metrov visoko med hribe v soboto privabila množico, ki se je poklonila trpljenju prednikov pred stotimi leti v opomin, da se grozote ne smejo ponoviti. Društvo Peski skrbi za ohranjanje številnih pomnikov.

MRZLI VRH >V soboto je ob prisotnosti ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta in številnih uglednih gostov in obiskovalcev slavnostni govornik Samo Bevk ponovno spomnil, da so množice verjele, da bo prva svetovna vojna končala vse vojne in da se bo iztekla do božičnih praznikov 1914.

Zelo so se motili

Zelo so se motili. “Do takrat največji spopad v zgodovini človeške civilizacije je zajel 36 od takratnih 54 držav na svetu. Vojaške operacije so potekale v Evropi, Aziji in Afriki ter na svetovnih morjih in so zajele okoli štiri milijone kvadratnih kilometrov ozemlja,” je tragičen obseg spopadov orisal Bevk. “Mobiliziranih je bilo okrog 70 milijonov vojakov in kot navaja Slovenska enciklopedija, jih je bilo deset milijonov ubitih. Vsega skupaj je v dobrih štirih letih med vojaki in civilnim prebivalstvom vojna zahtevala okrog 40 milijonov mrtvih, pogrešanih, ranjenih in pohabljenih,” podatke navajal Bevk.

Ob stoletnici vojne si v Posočju množica ogleduje ostaline in območja, kjer so trpeli in padli predniki. V Fundaciji Poti miru so jih lani zabeležili 21.000, letos za petino več. Kobariški muzej prve svetovne vojne letno sprejme okoli 60.000 gostov. Številni si muzeje na prostem ogledujejo sami.

Med približno osmimi milijoni mobiliziranih vojakov skupne avstro-ogrske armade jih je bilo okoli 160.000 iz slovenskih dežel. “Ob razglasu splošne mobilizacije 31. julija 1914 je bilo v monarhiji vpoklicanih 2.846.000 vojakov, med njimi od 30 do 35 tisoč vojakov iz slovenskih dežel in do 20.000 vojakov iz Prekmurja. Na krvavih poljanah je po avstrijski uradni statistiki do konca leta 1917 izgubilo življenje vsaj 35 tisoč slovenskih fantov in mož, dejansko pa jih je do konca vojne padlo še nekaj tisoč več,” je povedal Bevk. Za padlimi vojaki je žalovalo več kot 30 tisoč vdov in 49 tisoč vojnih sirot. Leta 1922 so v slovenskem delu Kraljevine SHS popisali 11.467 vojnih invalidov, kar je bila kar petina vseh vojnih invalidov v kraljevini.

Mrzli vrh: ključna obrambna točka

Širše območje Mrzlega vrha velja za najbolj krvavo bojišče v zgornjem Posočju. Ves čas soške fronte, vse do novembra 1917, je bila ta gora ključna v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča. Uteho in pomiritev v tej moriji so vojaki iskali v kaverni pred oltarjem Device Marije, ki ga je društvo Peski obnovilo pod Mrzlim vrhom.

Silovite izgube na obeh straneh, še posebej na italijanski, so zelo negativno vplivale na moralo vojakov. “Italijanski generali so za neuspeh in ogromno število žrtev morali poiskati krivce. Našli so jih med domačim prebivalstvom in jih obtožili sodelovanja z avstrijsko vojsko,” je ozadje vojne pojasnjeval Bevk. V vaseh ob Soči so italijanski karabinjerji polovili 61 moških, na Idrskem izvedli decimiranje in vsakega desetega 4. junija 1915 ustrelili.

V spomin na trpljenje na Mrzlem vrhu so v Tolminskem muzeju pripravili madžarski kulturni večer s predstavitvijo knjige dr. Lajosa NégyesijaGora krvi in vzdihljajev: Vojaki 46. pehotnega polka iz Szegeda na Mrzlem vrhu, ki sta jo izdala Tolminski muzej in Društvo Peski. Predstavili so dokumentarni film In listje je odpadlo o poteh poveljnika majorja Mikse ÁgostonaDiendorferja in 46. pehotnega polka iz Szegeda.

Peski ohranjajo dediščino v opomin

Društvo Peski deluje že od leta 1996. V tem času so obnovili številne pomnike in na različne načine ohranjajo spomin na prvo svetovno vojno.

S prostovoljnim delom in finančno pomočjo pristojnih ministrstev, sponzorjev in donatorjev so že pred svojo formalno ustanovitvijo pred propadom rešili kamnito piramido na Peskih v Krnskem pogorju. Za tem so uredili dostop do kaverne pod vrhom Mrzlega vrha z ohranjenim oltarjem, na katerem je napis v madžarskem jeziku. V letu 2003 so zaključili rekonstrukcijo vodnjaka Na lazu, ki spet oskrbuje z vodo bližnjo planino Pretovč in številne obiskovalce. Urejajo krožno pot po osrednjem delu Mrzlega vrha za vodene oglede. Pod okriljem ustanove Fundacija Poti miru v Posočju sodelujejo s sorodnimi društvi v skupnem projektu obnavljanja in skrbi za nepremično dediščino soške fronte in njeno predstavitev s postavitvijo muzejev na prostem od Rombona do Mengor.

NEVA BLAZETIČ

---