Parkiranje ne bo več brezplačno

V Novi Gorici morata kralja postati pešec in kolesar, ne pa avtomobil. To naj bi dosegli s prometnim načrtom, ki ga pripravljajo na občini. Poleg širitve mreže kolesarskih in peš poti ter krepitev javnega prevoza bo najbolj viden ukrep širitev modrih con po središču mesta. Pa tudi brezplačne pol ure parkiranja naj bi ukinili. “To ne bo šlo na hitro, saj bodo modre cone sprožile pritisk na druga parkirišča,” dodaja načelnica oddelka za infrastrukturo Aleksandra Torbica.

NOVA GORICA > “Nova Gorica je bila načrtovana za avtomobile in tem se je vedno dajalo prednost,” načelnica oddelka za infrastrukturo Aleksandra Torbica pojasnjuje, zakaj bo težave v mestu treba odpravljati postopoma in sistematično. Temu je namenjen prometni načrt, v katerem so opredelili ključne ukrepe, ki jih bodo izvedli, da se spremenijo navade tako meščanov kot tistih, ki v mesto prihajajo po opravkih ali v službo. “Osnovni cilj je, da bo mesto namenjeno občanom in se v centru omeji uporabo osebnih vozil. Prednost moramo dati pešcem in kolesarjem,” poudarja Torbica.

Mehki in trdi ukrepi

To je mogoče doseči z mehkejšimi in tršimi prijemi. Med prve sodi predvsem spodbujanje uporabe kolesa in javnega potniškega prometa. Zato so v načrtu opredelili, kje vse je treba urediti kolesarske in peš poti, pa načrt šolskih poti in podobno. “Želja je, da bodo ključne javne površine za občane varne,” pritrjuje Torbica. Med drugim nameravajo urediti dve problematični coni za pešce: šolski kare med Cankarjevo, Delpinovo, Erjavčevo in Rejčevo ulico ter varen prehod čez območje železnice.

A le to ne bo dovolj, da bi se ljudje preprosto odpovedali avtomobilom. Za to bo treba sprejeti tudi ukrepe, nad katerimi, vsaj v prvi fazi, mnogi ne bodo najbolj navdušeni. “Dnevnih migracij znotraj mesta je ogromno. Na območju ožjega mestnega jedra so čez dan večinoma parkirani avtomobili uslužbencev. Razmere, da je mogoče čez dan avtomobil v centru parkirati kjerkoli brezplačno, bo treba zaostriti,” pravi načelnica.

Center “v modro”, nikjer brezplačno

Zato naj bi v ožjem centru vse javne parkirne površine preuredili v modre cone, določili tri “cenovna” območja in ukinili pol ure brezplačnega parkiranja oziroma uvedli princip “kolikor časa parkiraš, toliko plačaš”. “Parkirna mesta na modrih conah naj bodo namenjena tistim, ki pridejo po opravkih, na primer na pošto, banko,” pojasnjuje Torbica.

Dogovoriti se bo treba s trgovskimi centri, da bi na njihovih parkiriščih uvedli sistem P+R (parkiraj in se odpelji), po katerem bi avtomobile pustili, denimo, na parkirišču centra Mercator v Kromberku ali Qlandie, ter se nato peš ali z avtobusom pripeljali v mesto. “Dogovarjamo se tudi o možnosti, da bi podaljšali čezmejno avtobusno linijo in bi P+R uvedli tudi v Vrtojbi.”

Kot pravi načelnica, bodo te ukrepe uvajali postopoma. Nekaj bo odvisno od razpoložljivega denarja, obenem pa bo treba skrbno pretehtati specifike posameznih območij v mestu. “V prvi fazi nameravamo modre cone uvesti na delu Kidričeve, Rejčeve in v južnem delu Cankarjeve ulice. A to ne bo šlo hitro, saj bodo modre cone sprožile pritisk na druga parkirišča,” poudarja Torbica, ki dodaja, da bo prometni načrt “živ dokument”, ki ga bo mogoče tudi sproti dopolnjevati: “Ne bomo pa spreminjali temeljnih izhodišč.”

Humar: treba je ločiti med migranti in stanovalci

Prometni načrt so že predstavili krajevnim skupnostim, ki sodijo v urbano območje, ki so ukrepe večinoma pozitivno sprejele. “Prometni načrt je solidno narejen,” pritrjuje predsednik KS Nova Gorica Gregor Humar in izpostavlja: “Urediti je treba kolesarske poti, ki so na številnih mestih prekinjene, na primer na Prvomajski ulici v smeri Solkana in Erjavčeve. Problematična je Rejčeva ulica do Bevkovega trga. Pozdravili smo idejo, da bi jo spremenili v cono z omejitvijo na 10 kilometrov na uro, kjer bi prednost imeli pešci in kolesarji.”

Humar zelo podpira ureditev sistema P+R. “Prav je, da dnevni migranti avtomobile pustijo zunaj centra mesta in se preusmerijo na javni prevoz. Že samo dijakov in predvsem študentov, ki prihajajo z avti v mesto, je ogromno, kaj šele uslužbencev,” pravi, a poudarja, da je treba ločiti med tistimi, ki v mesto prihajajo od drugod, in stanovalci. “Smo za to, da se dnevnim migrantom zaračuna parkirnina. Problem pa bo nastal pri stanovalcih, kjer je premalo parkirnih mest, na primer na Gregorčičevi, Cankarjevi ulici. Začeti moramo širšo razpravo, kako to urediti,” poudarja in dodaja, da bodo skušali čim več meščanov prepričati k manjši uporabi avta, pa tudi, da je mogoče marsikateri problem ublažiti z majhnimi posegi, denimo zelenim valom po mestu. “Predvsem pa je treba ukrepe začeti udejanjati čim prej, načrt ne sme ostati le na papirju,” poudarja.

V Solkanu le 40 kilometrov na uro

Tudi predsednica KS Solkan Darinka Kozinc se strinja, da je treba ukrepati. “Poudarjamo predvsem, da je treba zagotoviti varnost in red v prometu. Predlog, da se po vsem Solkanu omeji hitrost na 40 kilometrov na uro, so na občini sprejeli. Označili smo tudi nekaj črnih točk, kar se tiče varnosti. Ena od takih je prometni kaos pri šoli, Ulico Milojke Štrukelj je treba dokončati do šole, tam je namreč kritičen odsek. Kolesarskih poti imamo le nekaj, zato jih je treba urediti še po drugih delih kraja, čim več vozil je treba preusmeriti na obvoznico, treba je urediti tudi krožišče pri karavli,” ključne predloge našteva Kozinčeva.

MITJA MARUSSIG

---