Ogrevali bi se s svojim lesom

V Tolminu bodo temeljito preučili, kje bi bilo smiselno graditi sisteme za daljinsko ogrevanje ne biomaso. Kot zanimivejši izstopata območji pri Kmetijski zadrugi in šolskem centru. Energetsko bo treba obnoviti še kar nekaj stavb, med drugim vrtec in podružnične šole. Naloge, ki jih še čakajo, so izpostavili v lokalnem energetskem konceptu (LEK).

TOLMIN > Manjša sistema daljinskega ogrevanja na biomaso že uspešno delujeta v Podbrdu in v Tolminu. V Podbrdu so nanj priključeni stanovanjski blok, osnovna šola in dom upokojencev. Sistem deluje tudi Na Logu v Tolminu, na katerega so priključeni vsi večji porabniki z Eurospinom in Mercatorjem na čelu. Po mnenju direktorja Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA) Rajka Lebana, bi se v primeru zanimanja lahko smiselno povezal z območjem okoli šolskega centra.

Z lesom bi pokrili polovico potreb

Druga zanimiva lokacija za gradnjo kotlovnice je na območju Kmetijske zadruge s trgovinami, ki bi jo lahko povezali z bodočim centrom, ki bi skrbel za delovanje lesne verige od gozda do peči. “Z gradnjo tovrstnih sistemov bi bolje izkoristili lesno biomaso, ki jo imamo v okolici na pretek. S tem bi omogočili zaslužek našim ljudem, medtem ko z ostalimi energenti, denimo z nafto, mastno služijo drugi,” izpostavlja Leban. Na ta sistem bi lahko povezali vrtec, zdravstveni dom, glasbeno šolo, stanovanja.

Odgovoren za okolje in prostor Miran Drole pojasnjuje, da se bo občina usmerjala predvsem v gradnjo manjših sistemov: “Zato, ker lahko le v takih primerih pritegnemo dobavitelje lesa iz okolice, konkurenca bi zniževala cene. Pri velikih sistemih bi rabili velike dobavitelje in lahko bi se zgodilo, da bi na koncu kupovali les v tujini, kar je nesprejemljivo.“

Ugotovili so, da predstavlja lesna biomasa v porabi vse energije okoli 22 odstotkov. “Potenciali v gozdu pa omogočajo, da bi z lesom pokrili polovico potreb po energiji,” opozarja Leban. Se pa s skupnimi pečmi v stanovanjskih blokih in z individualnimi pečmi ogreva z lesom kar 60 odstotkov stanovanj, ki so tudi največji porabniki energije. Nanje odpade 44 odstotkov porabe. Cilj je, da bi jo zmanjšali vsaj za desetino.

Vodja projekta LEK za občino Tolmin Boštjan Mljač dodaja, da se občani vse pogosteje odločajo tudi za ogrevanje s pomočjo vodnih črpalk, kar omogočajo dobro izolirane nove hiše.

Vrtec potrebuje “obleko”

Čeprav so na Tolminskem energetsko obnovili že vse matične šole s šolskim centrom vred, je povprečna raba energije v javnih stavbah še vedno relativno visoka oziroma znaša 132 kilovatnih ur na kvadratni meter javne površine. Kot ocenjujejo v agenciji GOLEA, bi v občini z dodatnimi izolacijami, nadzorom in drugimi ukrepi lahko porabo relativno hitro zmanjšanja pod sto kilovatnih ur. Med drugim na energetsko sanacijo čakajo še podružnične šole in tolminski vrtec.

Občina je zelo uspešna pri zmanjševanju stroškov za javno razsvetljavo. V relativno kratkem času so zamenjali skoraj vseh 1050 javnih svetilk, samo še nekaj starih je na območju Trebuše. Začeli so s projektom Futurelight v Tolminu, zatem pa so prihranek, skoraj 30.000 evrov, vložili v zamenjavo ostalih svetilk.

Lokalni energetsko koncept prinaša množico usmeritev in možnosti. “Z njim ustvarjamo priložnosti. Potrebujemo ga zato, da imamo podlago za kandidiranje na razpisih,” izpostavlja župan Uroš Brežan.

NEVA BLAZETIČ

---