Odprt prelaz - živahna dolina

Ker je država na pobudo domačinov visokogorsko cesto prek prelaza Vršič uvrstila v tretjo kategorijo, jo v primeru snega in če ni nevarnosti plazov, redno plužijo in tudi posipajo. V tej zimi prav veliko dela še niso imeli. Občini Bovec in Kranjska Gora upata na denar EU za projekt urejanja prelaza s parkirišči vred.

Manjše parkirišče bodo uredili pri odcepu ceste proti  izviru 
Soče.
Manjše parkirišče bodo uredili pri odcepu ceste proti izviru Soče.  

VRŠIČ > “Ker je cesta odprta, je tudi v dolini bolj živahno. Uporabljajo jo domačini, čez prelaz prihajajo lastniki vikendov, skratka, je kar precej prometa. Ko je bila v preteklih zimah zaprta, je v dolini vladalo popolno mrtvilo,” je s spremembo režima zimskega vzdrževanja zadovoljen vodja informacijskega središča Triglavskega parka v Trenti Marko Pretner.

Ko so visokogorsko cesto s 50 ovinki na primorski in gorenjski strani iz šeste prekategorizirali v tretjo kategorijo, so se cestarji na obeh straneh prelaza tudi dogovorili, da bodo pri delu kar se da racionalni, da bodo po potrebi plužili tudi prek občinske meje.

Vršič potrebuje urejena parkirišča

Prelaz na višini 1611 metrov je izjemna turistična točka, žal pa je neurejen. Poleti je na najem velika gneča avtomobilov, motoristov, kolesarje, planincev. Vse se gnete po cesti, parkirišča so neurejena. Zato nastaja projektna naloga, s katero bodo določili izhodišča, na podlagi katerih bi naravni biser vsaj delno uredili. Že pred leti je pobuda prišla z bovške strani, kot nosilec je projekt prevzela občina Kranjska Gora, ki je zamisel še nadgradila. Na to temo sta se bovški župan Valter Mlekuž in kranjskogorski Jani Hrovat srečala jeseni. Soglašala sta, da je treba ukrepati.

Kot pravi odgovorna za razvojne programe v Občini Bovec Cecilija Avsenik, so sredi priprav in če bodo našli ustrezne partnerje na avstrijski strani, bi jeseni morda že lahko konkurirali na razpisih za čezmejno sodelovanje.

“Morali se bomo zelo dobro pripraviti, ker na tem razpisu dvakrat ni možno konkurirati. Obstajajo tudi drugi razpisi, skratka, poiskali bomo najbolj ustreznega,” napoveduje.

Od parkirišč do ovrednotenja dediščine

Okvirno je že znano, kaj naj bi urejali. Vsekakor bodo to parkirišča ob državni cesti na vrhu prelaza in tudi na nekaterih drugih lokacijah, na primorski strani še pri Šupci in v dolini pri odcepu ceste proti izviru Soče. Upajo, da jim bo uspelo vključiti tudi avtobusna postajališča. Predstavniki DRSI so si teren že ogledali.

Poleg tega bi obiskovalcem radi približali tehnično dediščino z značilnimi pretovornimi žičnicami in dramatično zgodovinsko dogajanje ne le v prvi svetovni vojni, temveč v celotnem 20. stoletju. Postavili naj bi enotne turistične oznake. S Triglavskim narodnim parkom so se dogovorili za sodelovanje pri umeščanju posegov v občutljiv prostor.

Zadovoljni s poletjem

Na obeh straneh prelaza upajo na lepši Vršič in posledično na več obiskovalcev, kar bi prinašalo večji zaslužek vsem ponudnikom. So pa tudi v trentarski dolini zadovoljni z minulim poletjem. V informacijskem središču so našteli za šest odstotkov več nočitev kot leto prej. “V naših apartmajih s skupno 53 posteljami gostimo vse več tujcev, “ opaža Pretner. Številne razstave v informacijskem središču pa letno pritegnejo več kot 20.000 obiskovalcev.

V letošnjem letu pri stalnih razstavah novosti ne bo, načrtujejo mnogo začasnih, pri katerih bodo sledili rdeči niti vodnega kroga v najširšem vsebinskem pomenu, od podnebja, pitne in odpadne vode do kraškega sveta. Tesno sodelujejo z regijskim naravnim parkom Julijsko predgorje na italijanski strani. Skupaj z biosfernim območjem Julijske Alpe na naši strani tvorijo eko čezmejno regijo, za katero so pridobili certifikat.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano