Odpadki ne vplivajo na ozračje

V Salonitu, ki spet posluje z dobičkom, bodo tudi letos vlagali v posodabljanje proizvodnje, kar je povezano tudi z rabo nekaterih odpadkov kot goriva za peč cementarne. Ob tem zagotavljajo, da bo tovarna manj vplivala na okolje kot doslej, nikakor pa ne več.

ANHOVO > Ob predstavitvi dobrega lanskega poslovanja Salonita Anhovo, ki pol prometa ustvari na domačem trgu, pri izvozu pa cilja tudi na severno Afriko, sta predsednik uprave Julijan Fortunat in član Tomaž Vuk včeraj govorila tudi o vplivih tovarne na okolje, ki so povezani z uporabo nekaterih odpadkov kot goriva za proizvodnjo cementa. Ker se v tovarni pripravljajo na postavitev naprav za izločanje kloridov iz proizvodnje ter objektov in naprav za skladiščenje in transport trdih alternativnih goriv v peč, je to pri ljudeh v okoliških vaseh povzročilo precej bojazni. .

Salonit: boljše bo, nikakor ne slabše

A če strnemo pojasnila vodstva podjetja, bosta opisani naložbi izboljšali razmere, vsekakor ne poslabšali. “Našim sosedom lahko sporočimo, da bomo vplive na okolje zmanjševali,” je dejal Fortunat. Vuk pa je poudaril, da emisije iz tovarne niso odvisne od rabe odpadkov kot goriva, ampak od surovine in od tehnologije. Kajti v Anhovem že leta cement nastaja ob izgorevanju vse več za nekatere spornih energentov.

Salonit je v primerjavi z letom prej lani povečal prihodke za 12 odstotkov, pol od tega v Sloveniji in pol v tujini. Izvaža v glavnem v Italijo, nekaj na Hrvaško, po novem tudi čet morje - v Libijo. Prodaja je še zmeraj za 30 odstotkov nižja od desetletnega povprečja, a čisti poslovni izid je bil lani znova pozitiven in je znašal milijon. Dolg so z 52 milijonov evrov koncu leta 2013 znižali na 36 milijonov lani konec leta. “Poslovni rezultat je bil pozitiven, Veliko smo naredili na stroških, a se je tudi domači trg nekaj popravil, italijanski pa ni najboljši.” Letos nameravajo dobiček povečati, Fortunat verjame, da se bodo približali petim milijonom. Število zaposlenih v skupini je 400 in letos ga bodo zmanjšali za deset. A obenem naj bi tudi nekaj na novo zaposlovali.

To so v glavnem odslužene pnevmatike ter predhodno pripravljene zmesi iz ločeno zbranih nenevarnih smeti, kot so plastika, tekstil in les, zraven pa so še drugi odpadki v manjših količinah (živalska moka, mulji iz čistilnih naprav). A kljub temu v ozračju v okolici namerijo manj onesnaževalcev.

Pojasnil je tudi, da bodo skladišča in transportni trakovi pokriti in zaprti, še naprej pa bo veljalo, da bo na leto cementarna smela porabiti največ 110.000 ton sekundarnih goriv enakih vrst, kot doslej. Vsaj do leta 2017 ko bodo obnavljali dovoljenje, ki to opredeljuje. Spremenila pa se bodo le razmerja med rabljenimi odpadki. Omenjeni izločevalec kloridov po je po besedah Vuka zgolj naprava, ki dela proizvodnjo varnejšo in enostavnejšo, in kloridi tudi niso strupeni.

Merilniki jim pritrjujejo

Za omenjeni naložbi ter še nekatere druge letošnje namerava tovarna porabiti enajst milijonov evrov, v naslednjih nekaj letih pa načrtujejo še za 14 milijonov evrov vlaganj, denimo v avtomatizacijo procesov. “Hočemo biti med desetimi odstotki najboljših cementarn v Evropi,” je dejal Fortunat.

Vuk je hkrati predstavil rezultate različnih meritev vplivov na okolje v cementarni in v bližini. Oboje dokazuje, da “naše obratovanje ne spremeni kakovosti ozračja,” je dejal. Izpusti iz Salonita so v mejah dovoljenih, ozračje v okolici pa je besedah Vuka manj zasičeno s prašnimi delci kot v Novi Gorici. Rezultate teh meritev na postajah v Morskem in Gorenjem Polju, ki so vključene v mrežo agencije za okolje, je mogoče najti v mesečnih poročilih.

Prav vidik spremljanja in obvladovanja vplivov na okolje pa bo Salonit ljudem predstavljal na dnevih odprtih vrat 8. in 9. maja.

Obenem bodo na svoji spletni strani uvedli neprekinjeno spremljanje meritev. In kot je ob tem dejal Fortunat, so se vedno voljni pogovarjati se okoličani, s civilnimi pobudami tudi: “Dobrodošel je vsak, ki ima konstruktivne predloge.”

AMBROŽ SARDOČ

---