Oddana nominacija Klekljanje čipk za vpis na Unescov seznam

Slovenija je oddala nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ob tem je sopodpisala nominacijski dosje večnacionalne nominacije suhozidne gradnje, pri kateri sodelujejo še Ciper, Grčija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Švica, Francija in Španija; vlogo je predal Ciper.

LJUBLJANA > Nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji je na sekretariat Unescove Konvencije o varovanju nesnovne dediščine v Parizu oddal veleposlanik Andrej Slapničar, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Dosje sta pripravila ministrstvo za kulturo in Slovenski etnografski muzej (SEM) kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine skupaj z delovno skupino, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Mestnega muzeja Idrija, Mestnega muzeja Ljubljana, Loškega muzeja Škofja Loka in zunanje strokovnjakinje. Projekt nominacije so podprli številni nosilci te nesnovne kulturne dediščine in lokalne skupnosti po Sloveniji.

Klekljanje čipk vlada razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena

Vlada je na predlog ministrstva za kulturo leta 2016 zaradi množične razširjenosti klekljanja v novejšem času klekljanje čipk razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena. S tem je bil izpolnjen pogoj, da lahko Slovenija to nesnovno kulturno dediščino kandidira za vpis na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke - kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik.

V Sloveniji je klekljanje čipk množična dejavnost, s katero se ukvarjajo posamezniki, člani približno 120 društev, sekcij in skupin ter učenci čipkarskih in osnovnih šol. Vpis na reprezentativni seznam bo pomenil mednarodno priznanje, poleg tega se bo povečalo spoštovanje kulturne raznolikosti, povezane s čipko, kot tudi zavedanje o pomenu varovanja nesnovne kulturne dediščine.

Na lokalni ravni pa bo spodbudil posameznike, društva, šole in strokovne ustanove k še intenzivnejšemu medsebojnemu sodelovanju ter povezovanju z nosilci v drugih državah, kjer je klekljanje prisotno, so zapisali na ministrstvu.

Naslednja suhozidna gradnja?

Ob nacionalni nominaciji klekljanja je veleposlanik Slapničar v začetku tedna sopodpisal tudi nominacijski dosje večnacionalne nominacije suhozidne gradnje, vlogo pa je sekretariatu v imenu sodelujočih držav predal Ciper.

Slovenski del priprave projekta je koordinirala novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame, SEM, ministrstvom za kulturo in nosilci te enote nesnovne kulturne dediščine s Krasa.

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Znanje zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri.

Suhozidna gradnja je bila v preteklosti znana tudi v nekaterih drugih delih Slovenije. Velik pomen je imela do druge svetovne vojne, ko se je začelo opuščanje tradicionalne kmetijske rabe tal in so suhi zidovi izgubili svoj pomen. Danes to tehniko še poznajo pripadniki generacij, rojenih pred drugo svetovno vojno.

STA

---