Od neandertalske do povojne glasbe
Goriška
22. 07. 2014, 11.45
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 09.43
V Kanomlji, vasi, ki ji je uspelo izpeljati največ evropskih projektov, in to samostojno, je bilo spet živahno. Nosilce dejavnosti skrbi, da bo zagon, ki je omogočil izjemne uspehe, usahnil.
Pripoved o najstarejšem glasbilu - piščali - so oživili “neandertalci” iz turističnega društva Reka
Foto: Saša Dragoš
KANOMLJA
> Hkrati pa novi načrti vzbujajo optimizem. Turistično društvo Kanomlja je v projekt ohranjanja nekdanje duhovne dediščine Časovni splet besede, plesa in druženja povedlo sosednja društva Idrijske Krnice, Reka in Šebrelje. Krajevni praznik minuli vikend je bil kot nalašč za predstavitev rezultatov.
Kanomeljci so s projekti Feniks - utrip Kanomlje, za oživitev etnološke kmetije Šturmajce v učno središče nekdanjih kmečkih znanj in geološke dediščine v turistični namen, dodobra dvignili utrip vasi. Letos so se podali v oživljanje izginjajoče duhovne dediščine. Turistično društvo je k sodelovanju pritegnilo sosede iz Idrijskih Krnic in Šebrelj ter Reke v občini Cerkno in z delčkom oživljene dediščine minuli vikend obogatilo krajevni praznik.
Zgodbe, oživljene na odru, ...
Uvod je pripadel Kanomeljskim puncam, popularni vaški godčevski skupini žena z inštrumenti, kot so kose, grablje, škafi in podobnimi. Te so tokrat pustile doma, saj so oživile petje, ki je med vojnama in po njiju vas “držalo pokonci”. Gre za triglasno počasno ljudsko petje, ki pripoveduje vsakdanje življenjske zgodbe in ki mu ritem narekuje naravni ritem dihanja. Z njimi je zapela tudi 85-letna Milka Likar, ki je še prisostvovala tovrstnemu krajšanju dni pred desetletji.
Anja Strel je odpela resnično zgodbo slepe Maričke iz Idrijskih Krnic, Rečani izpod arheološkega najdišča Divje Babe pa so kot neandertalci predstavili najstarejše glasbilo - piščal in njegovo izdelavo. Šebreljčani, ki si najdišče delijo z Rečani, pa so ob stari pesmi Ob košnji predstavili nastanek praznika sv. Roka v Kurjem vrhu.
... od jeseni v knjigi
“Odrska predstavitev, namenjena vključevanju duhovne dediščine v turistično ponudbo sodelujočih krajev, je le delček projekta. Med ljudmi po vaseh in v arhivih smo zbrali vso dostopno dediščino, jo zapisali in posneli. Jeseni jo bomo natisnili v knjigo in na elektronski nosilec, da bo na voljo vsem, ki jih dediščina bodisi zanima ali jo bodo negovali v prihodnosti,” je povedala vodja projekta Nada Golija Vastič.
Vse aktivnosti v okviru projekta, ki ga financira evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, potekajo pod strokovnim vodstvom etnologinje Maruške Markovčič, režiserja Klemna Markovčič in muzikologinje Katarine Šetinc.
Je bil tempo prehiter?
Čeprav jih do jeseni časa še nekaj dela, smo Golijevo vprašali, ali že snuje projekt, ki bo zbrano gradivo pomagalo resnično vrniti v vsakdanje življenje. Kanomlja je namreč vas z največ uspelimi evropskimi projekti in bržčas edina, ki te pripravlja in prijavlja sama.
“Za pripravo projektov smo se res usposobili s pomočjo regionalnega stičišča NVO Planota in ob strani nam stoji občina Idrija. Žal pa se mi zdi, da v vasi elan pojema. Ko smo uresničevali uvodne projekte, namenjene oživljenju dediščine in turistične ponudbe v naši odmaknjeni dolini, so bila pričakovanja morda prevelika. Pripravljen imamo sicer še en projekt, a si bo bržčas potrebno vzeti več časa, da se zavemo pomena doslej postorjenega,” je povedala Golijeva.
Ker so nam na idrijski razvojni agenciji ICRA potrdili, da je preurejanje Šturmajc v etnološki inštitut z italijanskimi partnerji tik pred nadaljevanjem, bodo Kanomeljci bržčas hitro našli nov zagon za nadaljevanje oživljanja dediščine.
SAŠA DRAGOŠ