Od korit do kampa je vse zaparkirano

Letošnje vroče poletje z množico gostov je ponovno opozorilo na preozko cesto v ovinkih ob vstopu v Lepeno in na premajhno parkirišče pri vstopno-izstopnem mestu nad Velikimi koriti. Jeseni se bodo vsi vpleteni z Občino Bovec vred pogovorili, kaj bi bilo možno izboljšati. V celotnem Posočju se bo treba še pogovarjati o tem, kako naj nadgrajujejo infrastrukturo, ki je povezana s plovbo po Soči.

Vožnjo  v dolino Lepene že po prvih metrih ovirajo   ozki ovinki, 
kjer si na mostu ljudje ogledujejo  čarobna Velika korita.   Foto: Neva Blazetič
Vožnjo v dolino Lepene že po prvih metrih ovirajo ozki ovinki, kjer si na mostu ljudje ogledujejo čarobna Velika korita.  Foto: Neva Blazetič

SOČA, LEPENA > “Vstopno-izstopno mesto za kajakaše nad izjemnimi Velikimi koriti, kjer se v toplih poletnih dneh veliko ljudi tudi namaka in hladi, je povozil čas. Pred desetimi leti je še zadoščalo, danes ne več. Predlagamo širitev skupaj s širitvijo ceste s serpentino vred,” opozarja lastnik bližnjega kampa Soča Boris Komac, ki je tudi član Turističnega društva Lepena Soča. Kot pravi, je v najbolj obleganih poletnih dneh ozka cesta s parkiriščem vred vse do kampa Klin zaparkirana, da mimo še avtomobili ne morejo, kaj šele večja vozila, kot so avtodomi.

V gneči se gasilci ne bi prebili v Lepeno

Zelo problematičen je tudi dostop gasilskih in drugih reševalnih vozil v primeru požarov ali nesreč v dolini Lepene.

Kot pravi, so vstopno mesto urejali po potresu, ko so ga na pobudo domačinov in v soglasju z Občino Bovec in Triglavskim narodnim parkom nasuli z materialom, ki je ostajal pri širitvi ceste proti Trenti. “Toda ta rešitev ne zadošča več, število obiskovalcev se je povečalo. Turisti me sprašujejo, kako je mogoče, da v vseh teh letih nismo napredovali. Tudi en kemični WC ne zadošča. Ob največji gneči je zapolnjen v enem dnevu, čistijo ga tedensko. Zato je vse naokoli posvinjano,” opozarja Komac. Kajakaši plačujejo dovolilnice za plovbe, naletijo pa na prenatrpano dostopno mesto. Poleg tega bi za številne kopalce lahko bolje poskrbeli tako, da bi posekali goščavje ob reki in jim omogočili, da se zleknejo po travi, ker ob Soči ni veliko proda.

Ker problem ni od včeraj, domačini predlagajo sestanek z vsemi vpletenimi lastniki in soglasodajalci. Na občini so pripravljeni na konstruktivne dogovore. Ker gre za občinsko cesto, bi v primeru njenega širjenja z parkiriščem vred morali denar poiskati v proračunu oziroma v drugih ustreznih virih.

Športne agencije, ki uporabljajo vstopno-izstopna mesta, predlagajo boljšo organizacijo. Po njihovem mnenju bi se z večjim številom začasnih redarjev, ki bi usmerjali promet, lahko izognili mnogim težavam, zlasti parkiranju kar počez, kar po nepotrebnem ovira promet.

Vstopna mesta različno urejena

Po odloku o določitvi plovnega režima na Soči in Koritnici je v treh posoških občinah 18 vstopno-izstopnih mest, v resnici pa jih je 16, ker sta na Tolminskem urejeni le pri Kamnem in delno pri volčanskem mostu, pri vaseh Volarje in Gabrje pa še ne. Kot pravi direktor medobčinske uprave Simon Leban, so občine pristojne za urejanje lastništva in gradnjo vstopno-izstopnih mest, medobčinska uprava pa kot gospodarska javna služba skrbi za vzdrževanje in varno izplutje oziroma plutje s tem, da s pogodbo to nalogo prepušča izvajalcu tehničnih nalog, ki je v letošnjem letu GIZ raftarjev Doline Soče. “Po pogodbi mu plačujemo 60.000 evrov na sezono. Oni tudi opazujejo plovno območje in odstranjujejo manjše ovire.”

Vstopno izstopna mesta so različno urejena glede na obiskanost. “Vsa najbolj obiskana imajo poleg informativnih tabel, zabojnikov za smeti in kemičnih WC-jev tudi oblačilnice in klopi. Izjema je Boka, ki ima asfaltirano in zarisano parkirišče ter ločene zidane sanitarije in oblačilnice,” pojasnjuje Leban. Kot pravi, za odvoz smeti in vzdrževanje kemičnih stranišč ter čiščenje na Boki plačujejo približno 12.000 evrov na sezono.

Težave zaradi lastniških razmerij, predpisov države ...

Vsi bi si želeli boljšo infrastrukturo ob rekah. “Težava so lastniška razmerja, predvsem pa državni predpisi, ki na vodovarstvenem in drugače zaščitenih območjih, kot so Natura 2000, velikokrat onemogočajo posege v naravo. Za morebitne nadgradnje bo nujen usklajen dogovor vseh pristojnih služb, kot so ministrstvo za okolje, naravovarstveniki, TNP in vodarji. Morebitne nove obveznosti pa seveda ne smejo presegati denarnih zmožnosti plovnega režima, ki se financira le iz dovolilnic,” opozarja Leban. Sprašuje se, ali so vodna soglasja za vsa vstopno-izstopna mesta res potrebna in ali bi jih občine lahko pridobile: “To je še vprašanje brez odgovora.”

Zaradi številnih vprašanj se bodo jeseni temeljito pogovorili. Pregledali bodo tudi pripombe na uresničevanje odloka. “Kako bomo nadaljevali, se moramo dogovoriti do konca letošnjega leta,” opozarja Leban.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano