Od čmrljev in piva do cistern

Četrta skupina desetih mladih je pred kratkim v Novi Gorici začela usposabljanje v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. V svet podjetništva želijo prodreti z zelo raznovrstnimi idejami - od gojenja čmrljev, ustvarjanja lesenih hišic za otroke ali varjenja piva, pa do akupunkture za konje in rehabilitacije za male živali.

Odpri galerijo

NOVA GORICA > V okviru programa Podjetno v svet podjetništva, ki ga sofinancirata ministrstvo za delo in Evropski socialni sklad, na Goriškem pa izvaja RRA severne Primorske, se je doslej usposabljalo 30 mladih. Cilj je, da bi pridobili podjetniške veščine in da bi se jih čim več zaposlilo oziroma samozaposlilo. Rezultati so za zdaj spodbudni, so prepričani v RRA. “Zanimanje narašča, sedaj se prijavlja nekajkrat več kandidatov kot na začetku, kar omogoča tudi selekcijo,” pojasnjuje direktor RRA Črtomir Špacapan. “Ta program je v zadnjih letih eden od boljših, kar se tiče pomoči nezaposlenim mladim, in daje zelo dobre rezultate. Na Goriškem imamo največji delež tistih, ki se uspejo zaposliti ali samozaposliti,” poudarja. Med 30 dosedanjimi udeleženci se jih je uspelo zaposliti ali samozaposliti 18, največ, skoraj vsi, v prvi skupini, ki se je usposabljala lani. “Rezultate posamezne skupine spremljamo še eno leto po zaključku programa, tako da pričakujemo, da se bo že tako dober trenuten rezultat še izboljšal,” pojasnjuje Tanja Mrak z RRA. Špacapan pa napoveduje, da bodo skušali projekt v povezavi z lokalnimi podjetji še nadgraditi.

Vse več je fantov, višja je izobrazba ...

Pred kratkim je usposabljanje začela četrta skupina desetih mladih brezposelnih z visoko izobrazbo, ki so bili izbrani med 38 prijavljenimi. “Ta skupina se od predhodnih razlikuje prvenstveno po tem, da je v njej polovica fantov in polovica deklet. Doslej so prevladovala dekleta, ki jih je bilo med osem in devet na skupino. Druga razlika je izobrazbena struktura, ki je precej višja, kot je bila doslej. Imamo, na primer, tri magistre in eno doktorico znanosti. Prav tako je velika razlika v tem, da imamo približno polovico proizvodnih, polovico pa storitvenih dejavnosti. V preteklosti smo imeli prvenstveno storitvene. S tega vidika smo zato zelo zadovoljni,” pravi vodja projekta Bruno Mihelj.

Glede na starostno strukturo v novi skupini je opaziti še eno novost: k iskanju priložnosti s svojimi podjetniškimi idejami se usmerjajo vse mlajši. “Kar nekaj je takih, ki so nedavno končali šolanje,” pritrjuje Mihelj.

Ne le starost in struktura, tudi ideje, ki jih imajo mladi, so nekoliko drugačne kot doslej in nekatere tudi precej nenavadne. Ena od udeleženk se je, na primer, odločila, da bo gojila čmrlje, ki so uporabni za opraševanje, izobraževalne namene, lahko celo kot domače živali. Spet druga načrtuje mikro pivovarno, ena od udeleženk med drugim večjezično knjigo za otroke za učenje tujih jezikov, ideje se gibljejo od arhitekturnih projektov in oblikovanja, do spletnih strani in podobnega, pa tudi proizvodnje.

Mladi imajo ambiciozne načrte

Mag. poslovnih ved Rok Birsa, ki končuje doktorski študij s področja davčnega računovodstva, si prizadeva, da bi v novogoriški občini postavil proizvodnjo vozil po ADR standardih, po domače cistern. “Ta ideja je v meni že nekaj desetletij, če ne bi bilo tega programa in podpore, ki jo nudi, o tej ideji ne bi niti razmišljal oziroma je ne bi začel realizirati,” pojasnjuje, zakaj se je prijavil v program. “Veliko let sem delal v storitvah in opažam, da bo s storitvami čedalje težje preživeti. Trenutno nimamo na našem koncu neke industrije. Ta pa je temelj. Največ lahko sebi in okolju dam s tem, da bi postavil pravo proizvodnjo, ki za sabo potegne največ delovnih mest. Prav to pa je danes potrebno. Imamo tudi to srečo, da je na Primorskem še veliko znanja, če bi to združili, bi nastala zmagovita kombinacija. Na zavodu za zaposlovanje je veliko mojih kolegov, ki so željni dela. Mislim, da bi lahko naredili dobro ekipo,” pojasnjuje, zakaj se je odločil za tak ambiciozen projekt, s katerim upa, da bo prodrl tudi na razvite trge, na primer v Nemčijo, Skandinavijo ...

Inženir lesarstva Luka Boltar, ki končuje podiplomski študij oblikovanja materialov, namerava izdelovati lesene igralne hišice za otroke. “Konkurenca na področju otroških hišic je zelo velika, zelo malo pa je ponudbe modularne gradnje, se pravi hišic, ki bi jih otrok sestavljal po želji. Jaz nameravam zasnovati modularne hišice, ki bi ponujale veliko različnih variant. Ko otroci odrastejo, pa bi se takšna hišica lahko uporabila v druge namene, na primer za vrtne ute, razne regale in podobno,” pojasnjuje in dodaja, da namerava ponuditi izdelek, ki ne bo le igrača, pač pa bo spodbujal kreativnost otroka in mu obenem privzgojil pozitiven odnos do lesa. Pričakuje, da se bo v programu naučil ekonomskih orodij, ki mu bodo pomagala, da začne samostojno podjetniško pot. Seveda tudi on cilja na to, da bi “prerasel” Goriško in da bi s svojim izdelkom uspel na svetovnem trgu.

Ajda Konjedic je letos končala veterinarsko fakulteto in išče priložnost v akupunkturi za živali, na primer konje, ki bi jo kasneje nadgradila z rehabilitacijo. “Akupunktura ima veliko priznanih učinkov. Iz svojih prihrankov sem si plačala dveletno izobraževanje v Belgiji, ki ga bom zaključila prihodnje leto. V tem času bom začela storitev najprej nuditi svojim prijateljem, prihodnje leto pa si želim odpreti svoj s.p., morda sodelovati s kakšno veterinarsko ambulanto ali kliniko, nudila bi storitve na domu ...” našteva. V tujini je teh storitev veliko, pri nas so se šele pred kratkim začele pojavljati. Konkurence skorajda ni. “Pri akupunkturi obstajajo tudi izobraževanja, ki jih opraviš zelo hitro. Tam pa ne študiraš tradicionalne kitajske medicine, ampak dobiš le navodila kot nekakšno 'kuharsko knjigo'. A to ni to. Širše znanje je potrebno, ker je zelo pomembno diagnosticiranje,” opozarja na pasti raznih hitrih tečajev. Nova podjetniška znanja iz programa ji bodo zelo koristila pri odpiranju lastne podjetniške prakse.

“Tudi za udeležence v tej skupini smo zelo optimistični, da se bodo uspeli zaposliti ali samozaposliti. Bili smo presenečeni, da smo imeli kar 38 prijav, kar sploh za poletni čas ni običajno. Projekt očitno postaja bolj prepoznaven. Imeli smo težko izbiro, veliko je bilo kvalitetnih idej,” je z udeleženci zadovoljen Mihelj. Pritrjuje mu tudi zunanji strokovni mentor Silvester Vončina: “Meni je žal, da smo jih lahko sprejeli samo deset. Glede na ideje, ki so jih predstavili, in na njihovo osebno energijo, bi jih lahko vzeli od 15 do 20.”

“So željni znanja in je zelo lepo delati z njimi”

“To so 'narejene' osebe, zelo so močni na idejnem področju, manjkajo pa jim veščine, ki so potrebne, da speljejo svojo idejo. Treba je definirati cilj in se osredotočiti nanj, poznati metode in veščine, da se do njega pride. Tu lahko mi pomagamo z aplikativnimi mikroekonomskimi znanji, da preverijo, ali njihova ideja lahko zdrži na trgu,” pravi Vončina in jih pohvali: “So zelo željni teh znanj in je zelo lepo delati z njimi.”

MITJA MARUSSIG

---