Od Goriške do Lombardije se je smog le še zgostil

Onesnaženost zraka v Novi Gorici oziroma na Goriškem je v petek še nekoliko narasla. Za zdaj še neuradni tam izmerjeni novi rekord je 135 mikrogramov drobnega prahu v kubičnem metru zraka. Razmere so se enako poslabšale v slovenski Istri ter v sosednjih dveh deželah Furlanija-Julijska krajina (FJK) in Veneto.

Odpri galerijo

NOVA GORICA > Povprečna 24-urna vsebnost delcev PM 10 v kubičnem metru zraka v središču severne Primorske je včeraj dosegla 135 mikrogramov, torej še nekaj več od že rekordnih 125 v četrtek. Še nikoli prej, odkar Agencija RS za okolje (Arso) tudi tam spremlja te parametre, ni namerila toliko. Hkrati obe vrednosti sodita med najvišje kdajkoli zabeležene v vsej državi in za več kot 100 odstotkov presegata zakonsko določeno dnevno mejo 50 mikrogramov na kubik.

V Kopru, kjer so razmere znatno boljše, je vrednost prav tako poskočila: s 60 mikrogramov v četrtek na 65 včeraj. V Gorici in Vidmu se je zgodilo enako, a je hkrati zrak postal bolj zapacan kot v Novi Gorici. Podobno velja za nekatera druga mesta v nižinskem delu Furlanije. Tržačani oziroma najmanj tisti v južnem delu mesta, bliže industrijski coni, kjer so tri od petih merilnih postaj, pa so že več dni na slabšem kot vsi sosedje. V petek je najvišja od izmerjenih srednjih dnevnih vrednost delcev PM 10 le dodatno narasla na 157 mikrogramov, torej čez trikratnik mejne.

Glede na izmerjene vrednosti v soboto, se razmere v Furlaniji in Padski nižini ta dan niso kaj dosti spremenile. Vsebnost drobnega prahu v zraku je v nekaterih mestih še narasla, tudi v Gorici, drugod upadla, med drugim v Trstu in Vidmu, vendar je ostala visoka. Spet je prednjačil nižinski del Veneta. Ali so Novogoričani in Koprčani ta da dihali vsaj malenkost boljši zrak oziroma še slabšega, pa ni znano, ker sproti zbrani podatki z obeh merilnih postaj za ta dan niso bili na voljo.

Najhuje pa je v nižinskem delu Veneta ter v jugovzhodni Lombardiji. Podatki z vseh venetskih merilnih postaj, ki so na spletu objavljeni z dnevom zamika več, kažejo, da sta v kubičnem metru ozračja na robu zloglasne industrijske cone in pristanišča Marghera v Mestrah že v četrtek lebdela kar 202 mikrograma delcev. Po drugi strani je bilo več kot pol manj onesnaženo v osrednjem delu Milana.

Posebej na ožjem Goriškem, ki je na robu furlanske nižine, ni mogoče izključiti, da prihaja mikroskopski prah tja tudi iz izpustov sosedov, ocenjuje stroka. To ne pomeni, da se vse do Slovenje širi celo iz Benetk, kar zanikajo že analize okoljske agencije iz FJK, ampak da gre za emisije v podobno gosto poseljeni najvzhodnejši italijanski deželi. Tako so nam pojasnili v Arsu, kjer pa so hkrati povedali, da je zaprašenost ozračja tudi oziroma še bolj posledica domačih virov. Delce sprošča v prvi vrsti kurjenje drvi ali premoga v individualnih kuriščih, sledi promet.

Sprotni, dnevno objavljeni rezultati meritev PM 10 iz avtomatskih postaj v Sloveniji, kakršna je tudi v Novi Gorici, so neuradni. Zabeležene vrednosti niso nujno točne, Arso jih kasneje potrdi ali popravi z drugo metodo merjenja.

Ker zaprašenost zraka pri površju zemlje niha glede na vreme, bo gotovo padla, ko bo na Goriškem in pri sosedih vsaj malo zapihalo ali deževalo. To, da tudi zaradi brezvetrja, temperaturnih obratov in nizkega pritiska že vse od preteklega vikenda zgolj narašča, pa je pravzaprav svojstven pokazatelj. Nazorno kaže, da iz dimnikov in izpušnih cevi vsak dan pride dosti drobnih delcev. Najbrž preveč.

AMBROŽ SARDOČ

---