Obupani zaradi plesnivih sten tožijo stanovanjski sklad

Le deset let stara stanovanja v štirih blokih ob Vojkovi ulici, na tako imenovanih “havajih”, so plesniva. Izvedenci so ugotovili, da zato, ker je na pročeljih namesto pet centimetrov debelega termo ometa dvocentimetrska navadna malta. Ker se lastniki z investitorjem, novogoriškim stanovanjskim skladom, niso mogli dogovoriti o popravilu, jim je prekipelo in so vložili tožbo. Če jim bo sodišče ugodilo, bodo morali za napake najverjetneje plačati davkoplačevalci.

NOVA GORICA > “V spalnici imamo vso zimo vklopljene radiatorje in odprta okna. Pa je treba kljub temu stene redno mazati s sredstvom proti plesni,” pojasnjuje lastnik stanovanja Boris Tušar, ki je, kot številni drugi lastniki, kupnino plačal preden so bile stavbe zgrajene: “Če bi imel možnost izbirati, takega stanovanja zagotovo ne bi kupil.”

Prebivalci soseske imajo cel niz težav. Za njihovimi bloki so odprte gradbene jame nikoli dokončanega projekta Ronket. Lastnik zdaj zanemarjenih in zaraščenih parcel so družbe, povezane s propadlim SGP Gorica. Stanovalce so ogoljufali tudi s številom parkirišč, saj polovica urejenih parkirnih mest sploh ni v lasti sklada temveč zasebnega podjetja Urbana. Zemljišče, na katerem naj bi gradili blok, je edino premoženje podjetja. Njegov lastnik pa družba Tenus iz Jurovskega dola, ki je zaradi nelikvidnosti blokirana. “Okrog nas se dogajajo tajkunske zgodbe,” ugotavlja predsednik društva stanovalcev Ronketa Miloš Lozič. Društvo so ustanovili prav zato, da bi lahko stanovalci, ki so nenehno soočeni z novimi in novimi težavami, uspešno zastopali svoje interese.

Vse prej kot Havaji

Težave s plesnijo so se začele takoj. “Na vse načine so nas prepričevali, da smo sami krivi, ker stanovanj ne znamo zračiti, najemnikom so celo očitali, da kuhajo preveč minešter,” se spomni Tušar. Do trenutka, ko je burja na strehi enega od blokov dvignila prekrivno folijo in je delavec, ki je šel popravljat napako, padel skozi streho. Investitor v bloke, stanovanjski sklad, je pristal na to, da najame in plača gradbenega izvedenca. Ugotovitve družbe Irma so bile šokantne.

Štiri bloke ob Vojkovi, na območju nekdanjega dijaškega doma, ki se ga je prijelo ime “havaji”, sta gradila stanovanjski sklad in podjetje Stan-ing v lasti Antona Kosmačina. Dela je izvajal SGP Gorica, ki je kmalu po koncu gradnje začel propadati. Nadzor je opravljajo podjetje Egit, natančneje Miro Bizjak.

Kdo je ukradel tri centimetre?

Lastniki so pogodbe podpisovali od leta 2002, večina se jih je vselila med leti 2004 in 2007. Del stanovanj je v lasti sklada in jih oddaja za neprofitno najemnino. Številni kupci so imeli pri prevzemu stanovanj pripombe na izvedbo. Del napak so odpravili, druge so ostale. Kako površni so bili izvajalci in nadzorniki, pa je razkrilo mnenje izvedenca.

V projektu izvedenih del, ki ga izvajalec pripravi ob koncu gradnje in naj bi vseboval dejanske podatke o gradnji, piše, da imajo bloki štiri do pet centimetrov debelo termoizolacijsko fasado. V resnici imajo dva centimetra debel navaden omet. Na izpostavljenih delih zato v zid pronica vlaga in povzroča plesen, ki pa je le najbolj vidna posledica slabe izvedbe del. “Ko smo izvedeli za rezultate, smo bili šokirani,” pravijo stanovalci. Še bolj, ko so z njimi soočili vodjo gradbišča in je ta prostodušno priznal, da je blok ometan z “navadno malto”.

“Na začetku so se še prijateljsko pogovarjali,” pove Tušar. A nenadoma so se vse možnosti za dogovor, ki je bil blizu, zaprle in lastnikom ni ostalo drugega, kot da vložijo tožbo, saj se je iztekal desetletni garancijski rok.

Odgovore smo iskali tudi pri lastniku in direktorju podjetja Stan-ing in enemu najbolj izrazitih akterjev novogoriške gradbene (in politične) scene Antonu Kosmačinu. “Saj veste, kako je z našimi sodišči,” je odgovoril na vprašanje, kako komentira tožbo stanovalcev. Na vprašanje, ali meni, da je s fasado vse v redu, je odgovoril: “Mora biti, saj smo jo plačali.” Vprašanje, zakaj so torej stene v stanovanjih plesnive, pa ga je razjezilo. “Primorske novice so tendenciozen in nestrokoven časopis in na vaša vprašanja ne bom odgovarjal,” je zaključil pogovor.

Sklad v dvojni vlogi

Stanovalci, ki jim stanovanja uničuje plesen, tožijo sklad in družbo Stan-ing, ki je večinoma sopodpisnik kupoprodajnih pogodb in so ji tudi nakazovali kupnino. Nataša Leban, ki je postala direktorica sklada leta 2007, tako kot stanovalci čaka na odločitev sodišča. Prva obravnava je bila novembra, naslednja bo 10. februarja. “Verjamem, da so bili pri gradnji spoštovani minimalni tehnični standardi. Težko pa rečem, kako kvalitetno je bilo grajeno, treba bo počakati mnenje izvedenca,” odgovarja.

Nenavadno je, da se je stanovanjski sklad znašel v dvojni vlogi. Po eni strani ga tožijo, po drugi je bil tudi sam oškodovan, saj je del stanovanj še vedno v njegovi lasti. “V naših stanovanjih ni izrednih razmer,” zagotavlja Lebanova. Kar pa ne drži, saj smo obiskali nekaj najemnikov, kjer so stene ponekod popolnoma plesnive in se vlage stanovalci ne morejo rešiti. Da bi sklad kazensko in civilno ukrepal proti izvajalcu, Lebanova ni potrdila. Čeprav je po naših informacijah spomladi na sestanku pri županu Mateju Arčonu zagotavljala, da so kazenske ovadbe vložene.

Zasebna gradnja, javni računi

Podjetje Stan-ing, ki se pretežno ukvarja z inženiringom in je v zadnjem desetletju zaslužilo po nekaj sto tisoč evrov na leto, je imelo v letu 2004, ko so prihajale kupnine od stanovanj, skoraj 2,5 milijona evrov prihodkov. Podjetje Egit, ki je opravljalo nadzor, nikoli v zgodovini ni imelo tako visokih prihodkov kot leta 2004, ko so zaslužili več kot dvakrat toliko kot v njihovem drugem najbolj uspešnem letu. Egit so oktobra letos izbrisali iz poslovnega registra - po hitrem postopku.

Če bo sodišče dalo prav stanovalcem, bodo račun najverjetneje plačali davkoplačevalci. Denar bo moral zagotoviti stanovanjski sklad, popravilo pa nikakor ne bo poceni. “Sklad nima denarja, da bi šel v celovito sanacijo,” potrjuje Lebanova. A dodaja: “Vsako leto se pobere približno 700.000 evrov najemnin. Če bo treba, bomo sanacijo plačali s tem denarjem. V tem primeru pa leto, dve ne bomo mogli delati nič drugega.”

“Kakšen konflikt interesov, lepo vas prosim!”

Odvetnica Kati Mininčič je predsednica nadzornega sveta stanovanjskega sklada. Hkrati pa v tožbi stanovalcev kot odvetnica zastopa družbo Stan-ing. “Nikakršnega konflikta interesov ni,” zagotavlja. Če bo, bo ukrepala, ampak to so “špekulacije in manipulacije z besedami”.

Stan-ing in sklad sta bila investitorja v blok. Če se ugotovi, da je zaradi slabo izvedene fasade nastala škoda, jo bo moral sklad poplačati. Pa tudi: sklad je lastnik kar lepega števila stanovanj v stavbi in tudi ta plesnijo. Morda bi moral tožbe zoper soinvestitorja, izvajalca in nadzornika že vložiti, pa tega ni storil. Morda bo to moral narediti v prihodnje.

“Če čebula ...” komentira predsednica nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Kati Mininčič in si okrog svoje dvojne vloge ne postavlja nikakršnih profesionalnih ali etičnih dilem. “Nadzorni svet je bil morda z zadevo seznanjen, a o njej v zadnjih desetih mesecih, ko ga vodim, ni razpravljal. Tudi ni razloga. O tožbi se razpravlja, ko je vložena in ko se zaključi,” pravi Mininčičeva in dodaja da kot prva med nadzorniki zaradi svojega dolgoletnega zastopanja Stan-inga pri bodočih odločitvah gotovo ne bo imela nikakršnih težav: “Sploh pa, kam pridemo, če tako špekuliramo o prihodnosti. V tem trenutku sta sklad in Stan-ing toženi stranki in imata skupni interes: premagati tožnike, torej stanovalce.”

Kati Mininčič je v nadzorni svet sklada mestni svet poslal novembra leta 2013, tožbo zoper sklad in Stan-ing pa so stanovalci vložili marca. Med kandidate za nadzorni svet jo je kadrovska komisija uvrstila na predlog župana Mateja Arčona.

Mininčičeva, ki naj bi v nadzornem svetu zastopala interes ustanovitelja sklada, torej Mestne občine Nova Gorica, je sicer prepričana, da bo tožba padla, ker so tožniki zamudili roke.

VESNA HUMAR,

MITJA MARUSSIG

---