Obnova po katastrofalnem plazu v Logu pod Mangrtom še ni končana

V ponedeljek mineva 14 let, od kar se je pod Stožami sprožil plaz, ki je kot drobirski tok prizadel štiri kilometre oddaljeni Log pod Mangrtom. Prebivalci kraja se kljub obilnim padavinam v teh dneh počutijo varne, po besedah predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti Igorja Černute pa dvomijo, da bo obnova sploh kdaj končana.

LOG POD MANGRTOM > “Ne želim, da bi se kaj takega še enkrat ponovilo. Vendar je Slovenija zelo gorata dežela, zato se lahko zgodi v vsaki dolini podoben primer, kot je bil v Logu. Vendar je nesmiselno razmišljati, kje lahko še pride do tega,” je dejal Igor Černuta.

V Logu pod Mangartom se bodo nocoj spomnili sedmih žrtev plazu izpred štirinajstih let. V vaški cerkvi bodo darovali spominsko sveto mašo, nekaj pred polnočjo pa bodo na kraju, kjer so nekoč stale hiše žrtev zemeljskega plazu, prižgali sveče.

“Za vse, ki so v tej veliki nesreči izgubili kakšnega od svojcev, v teh dneh spomini niso ravno prijetni. Sicer pa občutki vseh prebivalcev Loga pod Mangrtom ob obilnem deževju niso ravno prijetni. Vendar gre življenje naprej in tega se zavedamo vsi,” je poudaril predsednik krajevne skupnosti Log pod Mangrtom.

Log je po 14 letih pozabljen

Konec obnove je povezan z denarjem, ki ga v Sloveniji in svetu po gospodarski krizi ni, je prepričan Černuta, ki dodaja: “Log je pozabljen, saj je minilo že štirinajst let. Kar je bilo narejenega, je narejeno, mi pa se lahko borimo le še za druge stvari.”

Tudi na ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da obnova še ni končana. Zapisali so, da bi morali za dokončanje ureditev opredeljenih z lokacijskim načrtom in zmanjšanje ogroženosti na vplivnem območju plazu še dokončno urediti plazišče, Mangrtski potok ter strugi Predelice in Koritnice. Zgraditi bi morali tudi brv čez Koritnico v Repešču in brv čez Koritnico pri Matijevcu, vključno z navezovalnima cestama, urediti območje Mangrtske planine, cesto v Repešce, vzpostaviti opozorilni sistem in krajinsko urediti prizadeto območje.

“Trajna stopnja načrtovane varnosti ogroženem območju bo zagotovljena šele z izvedbo vseh, z lokacijskim načrtom predvidenih ureditev in objektov,” še piše. Pomanjkanje denarja v državnem proračunu pa je poglavitni razlog, da se načrtovane ureditve še niso izvedle. Za dokončanje vseh bi namreč potrebovali 8,8 milijona evrov.

V plazu življenje izgubilo sedem ljudi

Posledice plazu Stovže, ki je je eden največjih v Sloveniji do zdaj, so bile katastrofalne. Življenje je izgubilo sedem ljudi, porušenih je bilo šest stanovanjskih in gospodarskih objektov ter bolj ali manj poškodovanih še 23 objektov v Zgornjem Logu.

S porušitvijo dveh mostov je bila prekinjena cestna povezava med Bovcem in Predelom, ki je življenjskega pomena za to območje. Zasuta in delno uničena je bila cesta na Mangrt, večja škoda je bila tudi na energetskih objektih. Neposredna škoda je bila ocenjena na skoraj dve milijardi takratnih slovenskih tolarjev. Na podlagi do zdaj izvedenih raziskav je ocenjeno, da je na plazišču še za približno tri milijone kubičnih metrov materiala, potencialno nevarnega za nastanek novih plazov.

STA

---