Ob Salonitu bi lahko vrtnarili

Analiza vsebnosti težkih kovin v vzorcih tal in vrtnin, odvzetih na polju nad cementarno v Anhovem, utegne pomiriti strahove. Izmerjene vrednosti so bile skoraj vse v dovoljenih mejah, vendar je bilo niklja v tleh toliko, da je tvegano za vrtnarjenje. Toda ne za vse vrtnine. Župan Andrej Maffi je zadovoljen, meritve bo občina ponovila še kje. Skeptiki opozarjajo, da ni vse zlato, kar se sveti.

KANAL > Občina Kanal je pri Kmetijskem inštitutu Slovenije naročila meritve onesnaženosti tal s težkimi kovinami na deloma obdelani ravnici pri Gorenjem polju in Močilih, ki leži neposredno nad opuščeno anhovsko cementarno Polje. In čeprav je bil namen raziskave preveriti, ali je zemlja ustrezna za kmetovanje na prostoru, ki bi zaradi bližine tovarne lahko bil zastrupljen, je vzorčenje padlo ravno v obdobje po tem, ko je društva EKO Anhovo in dolina Soče objavilo alarmantne podatke, da Salonit v okolje spušča ogromno živega srebra.

Končno poročilo bodo krajanom predstavili prihodnjo sredo v desklanskem kulturnem domu. “Vesel sem, da živega srebra v tleh ni preveč, potem ko je bilo rečeno, da je prekoračeno za 400 odstotkov,” izsledke ocenjuje župan Andrej Maffi.

“Vplivi na zdravje človeka in okolje so sprejemljivi”

Kot so v poročilu zapisali strokovnjaki, so v vzorcih tal z dveh njiv na omenjenem območju preverjali koncentracijo cinka, kadmija, kroma, niklja, svinca, arzena in živega srebra, v dveh vzorcih tam zraslih korenja, paradižnika in radiča pa zasičenost s kadmijem in svincem, ker je le za njiju predpisana mejna vrednost v vrtninah. “Le kadmij v enem od dveh vzorcev tal je bil malenkost nad mejno vrednostjo. Ta znaša ena, mi imamo 1,07, a to je lahko tudi merilna negotovost, kot piše v poročilu,”je povedal župan.

Inštitut ugotavlja, da cinka, kroma, svinca, arzena in živega srebra v preverjanih tleh ni preveč, kadmija pa so v enem vzorcu namerili nekaj nad mejno vrednostjo in v drugem malo pod njo. Vrednosti sta netočni, saj je možno odstopanje 15-odstotno, a kot piše v povzetku poročila, “so vplivi na zdravje človeka in okolje sprejemljivi,” če so presežene le mejne vrednosti. Zato pa so v prsti na obeh izbranih njivah koncentraciji niklja nad opozorilno vrednostjo, “ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih vplivov na zdravje in ljudi,” so zapisali strokovnjaki.

Pri vrtninah nobena vrednost ne presega mejne, glede na 20-ostotno merilno negotovost pa bi lahko le v enem vzorcu korenja bilo preveč kadmija. V inštitutu so zato priporočili spremljanje onesnaženosti vrtnin pri Gorenjem polju, glede na rezultate za nikelj so ocenili, da so tla manj primerna za vrtnarjenje, a tudi, da jih je mogoče prilagoditi za varno pridelavo veliko vrtnin. So pa tudi opozorili: ena sama analiza ni dovolj za sklepanje česarkoli.

Maffi: “Bal sem se, da bo slabše”

“Sem zadovoljen, ker sem se bal, da je slabše, in ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih bomo še dobili glede pridelave, sem prepričan, da je mogoče zdravo hrano pridelovati tudi na tem območju,”razlaga Maffi. Vesel je, ker lahko tam varno raste večina vrtnin, praktično vse z užitnim delom nad površjem, sploh pa, na primer, sadna drevesa.

Občina bo morda naročila podobne meritve na drugih lokacijah, a kot pravi Maffi, zdaj vedo, na kaj biti pozorni. “Če bomo jemali vzorce na primer v Gorenjih Desklah, bomo merili le kadmij in nikelj,” je natančnejši župan. Dodaja, da so odprti za predloge, kje ponoviti analize. Društvo EKO Anhovo je že dalo pobudo, naj se to naredi na dvoriščih obeh vrtcev. Maffi pa omenja tudi Morsko in Ročinjsko polje.

V Salonitu bodo poročilo še preučili

V Salonitu so povedali, da so seznanjeni z vsem, da so vabljeni na predstavitev v Desklah in da so prejeli tudi poročilo, ki ga morajo še pregledati in preučiti. “Na prvi pogled so podatki skladni s podatki iz predhodnih analiz,” so nam odgovorili.

Toda ravno na te opozarjajo skeptiki. Nekatere druge pretekle analize tal blizu cementarne so namreč pokazale, da je v njih več določenih težkih kovin presega mejne vrednosti. In da bi se bilo treba tudi vprašati, zakaj tokrat niso merili vsebnosti bakra ter ali je lokacija vzorčenja upoštevala, kam vetrovi nesejo glavnino izpustov v zrak iz tovarne, je še slišati opozorila.

AMBROŽ SARDOČ

---