O povratnicah iz Egipta

V Goriškem muzeju so sinoči predstavili nov naslov v muzejski zbirki Berila. Tokratna zbirka besedil je v celoti posvečena aleksandrinstvu. Navezuje se na dogodke v predlanskem filmskem juniju, ki je bil prav tako posvečen ženskemu izseljenstvu, prinaša pa tudi prvo objavo dragocenega dokumentarnega gradiva, ki ga je v 70-ih letih zbrala Mirela Nanut.

KROMBERK > Diplomsko delo Mirele Nanut iz leta 1974 ponuja edinstven vpogled v resnične, konkretne življenjske zgodbe Primork, ki so se vrnile iz Egipta. Delo, ki je bilo v marsikaterem pogledu podlaga za prvo knjigo o aleksandrinkah izpod peresa Dorice Makuc, do danes še ni bilo javno objavljeno. Urednica Berila in avtorica uvodnega prispevka Darja Skrt je besedilo Nanutove izbrala za osrednje v zborniku. Mirela Nanut je bila zaposlena na centru za socialno delo in je ob delu študirala na tedanji višji šoli za socialne delavce v Ljubljani. Njeno delovno področje je obsegalo tudi povratnice iz Egipta, ki so ostale brez sredstev za preživetje in so ob prihodu domov živele od socialne podpore v različno težkih življenjskih razmerah. Nanutova je dobro poznavanje tovrstne problematike sintetizirala v štiri tematska področja: odhajanje v Egipt, bivanje v Egiptu, vračanje v domovino in socialno-ekonomski položaj povratnic.

Zbrane podatke je obdelala s statistično analizo, uveljavljeno na področju socialnega dela, in rezultate tudi grafično prikazala. Kljub temu, da je od pisanja dela minilo štirideset let, bodo podatki, ki izhajajo iz neposrednega stika s še živečimi aleksandrinkami, zanimivi za bralce in pomembni za marsikaterega raziskovalca.

Znani novogoriški zgodovinar Branko Marušič je v 70-ih letih napisal obsežen članek z naslovom Prispevki k poznavanju gospodarskih razmer na Goriškem v 19. in v začetku 20. stoletja. Nanutova je iz njega črpala osnovne zgodovinske podatke, ki so osvetljevali ozadje tovrstnega pojava. Članek je v zborniku objavljen v celoti, saj prinaša dragocene podatke o družbenih in gospodarskih razmerah, ki so pripeljale do množične migracije žensk iz tega dela Goriške.

V zborniku so tudi besedila iz panojev in nekatere fotografije z razstave Skriti obrazi AleksandrijeInge Miklavčič Brezigar. Razstava je bila posvečena stoti obletnici prihoda in prisotnosti slovenskih šolskih sester v Aleksandriji.

Vsi štirje avtorji so sinoči predstavili svoje prispevke, drugi del berila pa bodo javnosti razkrili na še enem pogovornem večeru, ki bo v aprilu ali maju. Svoja prispevka bosta takrat med drugim predstavili pisateljica Alenka Rebula, ki je prispevala besedilo z naslovom Klicanje matere, in Biljana Dušić, ki piše pod naslovom Življenje mora teči.

VESNA HUMAR

---