Nočejo imeti ograjene Evrope

Na srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so prijatelji ob meji soglasno poudarili, da nočejo ograjene Evrope. Soustvarjajo skupne čezmejne programe, s katerimi bodo do leta 2020 nadgradili dosedanje dobro sodelovanje. Slovenska manjšina se bo, kot doslej, borila za svojo identiteto, ki jo ogroža načrtovana sprememba italijanske samouprave.

Prijatelji na obeh straneh meje soustvarjajo  skupne programe, za katere bodo iskali denar v novi finančni perspektivi 
EU. Foto: Neva Blazetič
Prijatelji na obeh straneh meje soustvarjajo skupne programe, za katere bodo iskali denar v novi finančni perspektivi EU. Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Kljub dobremu čezmejnemu sodelovanju, kar potrjuje 87 skupnih projektov v vrednosti 125 milijonov evrov, ki jih je v minuli finančni perspektivi soustvarjalo tisoč partnerjev z obeh strani meje, od tega 390 na slovenski strani, slovenski manjšini v Italiji ni z rožicami postlano.

Na številne probleme je na 46. srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja opozorila predstavnica slovenske manjšine v Kanalski dolini iz združenja Cernat Anne Wedam. “Spoznati in razumeti moramo grozečo nevarnost brisanja narodnih razlik in izenačenja v večini, kar nas pelje v izginotje,” poudarja.

Trijezična šola

Kot pravi, si prizadevajo za širjenje poučevanja slovenskega jezika. “V mislih imam odmaknjena območja, kot je Kanalska dolina, kjer že dolgo ni vzniknilo nič novega v zvezi s postopkom za ustanovitev trijezične šole, kaj šele v zvezi s sistemsko rešitvijo za poučevanje furlanščine, slovenščine in nemščine. Zaščitni zakon za slovensko manjšino nam ne ponuja pravne podlage, da bi zahtevali trijezično šolo.” Trijezična šola bi lahko nastala v okviru šolske avtonomije. Na to opozarjajo deželno vlado Furlanije Julijske krajine in upajo, da bo podprla zahtevo družin in upraviteljev iz Kanalske doline, jim stala ob strani in omogočila nadgradnjo sedanjih enojezičih šol v trijezične.

Zaskrbljujoča reforma

Ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca skrbi italijanska reforma lokalne samouprave, ki bi lahko zmanjšala pravice slovenske manjšine, ker naj bi bila v nasprotju z zaščitnim zakonom. Predstavnike slovenskih organizacij je zaprosil za čim več informacij o problemih, preden se bo na to temo pogovarjal z najvišjimi predstavniki Furlanije Julijske krajine.

Kot eno temeljnih pridobitev Slovencev v Benečiji je izpostavil dvojezično šolo v Špetru. Minister je ob tem izrazil upanje, da bo imela lokalna uprava posluh za aktualne prostorske potrebe šole, ki ima vsako leto več učencev. “Obenem pa si je potrebno prizadevati, da bi takšne šole zaživele še drugod v Videmski pokrajini,” poudarja.

Čim več skupnih programov

Pred sobotno večerno prireditvijo so predstavniki gospodarstva in javnega življenja z obeh strani meje premlevali možnosti, ki jih ponuja aktualna finančna perspektiva za čezmejne programe Slovenija - Italija in po novem tudi Slovenija - Avstrija. Kot je poudarila Tatjana Rener iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, se možnosti za pridobivanja denarja EU obetajo za raziskovanje in inovativnost, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, gospodarsko konkurenčnost čezmejne regije in nizko ogljično gospodarstvo.

Za te programe pričakujejo 90 milijonov evrov, od tega naj bi slovenska država prispevala 28 milijonov. Ob tem so se spominjali tudi pokojnega nekdanjega župana tolminske občine Viktorja Klanjščka, ki je bil pionir pri iskanju denarja EU iz takratnega programa Phare.

Gujonovo priznanje Marinu Qualizza

Na prijetni slovesnosti, ki so jo soustvarjali glasbeniki in umetniki z obeh strani meje, so podelili tradicionalno Gujonovo priznanja v spomin na pokončnega župnika Pasquala Gujona izpod Matajurja. Prejel ga je monsignor Marino Qualizza, ki je veliko naredil za slovensko narodno skupnost v Videmski pokrajini in s svojim delom predstavlja moralno avtoriteto in oporo.

Kot pravi dolgoletni soorganizator srečanj, načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, pooseblja legendarni lik kaplana Martina Čedermaca.

“Tudi s pomočjo januarskih srečanj se je krog znancev in sodelavcev povečal. Danes je veliko lažje navezovati stike in sodelovati. Srečanja so prerasla v pravo manifestacijo prijateljstva in sodelovanja sosedov,” je zadovoljen. Ovir, ki jih je povzročala meja, ni več. Toda: “So ovire, ki si jih sami postavljamo. Včasih sem žalosten in jezen, ker vidim, da je na nekaterih področjih sodelovanje zamrlo ali se je močno zmanjšalo.”

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano