Ni razpisa, ker ni stanovanj

Občina Idrija je zadnji zapis za oddajo neprofitnih stanovanj objavila leta 2013. Ker stanovanj za okrog 20 čakajočih nima, bo prodala pravkar obnovljena štiri nova stanovanja in z izkupičkom kupila več starejših, ki bi jih preuredila v neprofitna.

S prodajo  stanovanj v obnovljeni Golitovi  hiši si občina obeta vsaj 380.000 evrov za nakup in 
ureditev neprofitnih stanovanj. Foto: Saša Dragoš
S prodajo stanovanj v obnovljeni Golitovi hiši si občina obeta vsaj 380.000 evrov za nakup in ureditev neprofitnih stanovanj. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > S to odločitvijo je župan Bojan Sever odpravil dilemo, ali naj občina proda štiri pravkar obnovljena, sodobna stanovanja v središču Idrije ali pa naj svetniki podprejo razvojno strategijo za mlade, v kateri so slednji dali prednost hitrejšemu reševanju svojih stanovanjskih težav. Tega se je namreč občina doslej težko lotila, saj neprofitnih stanovanj že dve leti nima.

Stanovanj v izobilju, a kako do njih?

Po podatkih statističnega urada iz leta 2011 ima občina Idrija z 11.900 prebivalci kar 4970 stanovanj, a od teh le 3983 naseljenih. Vsega 20 občanov, ki čaka na najem neprofitnega stanovanja, nakazuje, da te težave niso hude. “Na zadnjem razpisu smo šest razpoložljivih neprofitnih stanovanj razdelili prvim z liste s 16 čakajočimi. Res pa je, da smo razpis objavili konec leta 2013. Odtlej občina nima na razpolago nobenega tovrstnega stanovanja,” je povedala svetovalka za gospodarstvo Karmen Makuc.

Mladi pa menijo, da je stanovanjski problem v občini velik in so stanovanja zanje nedosegljiva. Anketa, ki so jo izvedli med 315 mladimi med 15. in 30. letom starosti, je pokazala, da jih kar 58 odstotkov živi pri starših in da je v to skupino mogoče šteti še 15 odstotkov tistih, ki so kot bivališče navedli dijaški ali študentski dom. Kar 40 odstotkov jih je predlagalo, naj občina tej problematiki nameni več pozornosti.

A ne le, da je občinska blagajna prazna, tudi dostop do stanovanj je težek. Ko jih je po stanovanjski reformi preko 80 odstotkov pristalo v zasebni lasti, je bil svoj fond stanovanj primoran prodati še Rudnik živega srebra in z izkupičkom financirati svoje vzdrževanje. Občina se zato več kot deset let zaman ubada z načrtom za obnovo ene starejših, sicer pol praznih hiš v Idriji. “Obnovo zgradbe v Rožni ulici za pridobitev šestih neprofitnih stanovanj imamo še v načrtu. Žal pa se z vsemi lastniki še nismo uspeli dogovoriti za odkup in začetek del,” je povedala Makučeva.

Lastniki stanovanj čakajo na dvig cen

Po reformni razprodaji v Idriji ni malo lastnikov z več stanovanji. Ker je bila petina stanovanj zgrajena pred prvo svetovno vojno, polovica pa po njej in do konca sedemdesetih let, je bivanjski standard v njih skromen. To je del odgovora na vprašanji, zakaj se v Idrijo raje dnevno v službo vozi okrog tisoč ljudi, tudi iz Domžal, kot da bi se v njej naselili, in zakaj lastniki praznih stanovanj zaman pričakujejo, da se bodo cene dvignile. Ker pa menijo, da jim bo ceno dvignila boljša infrastrukturna oprema mesta, s prodajo čakajo.

Občina, ki je s popotresnim denarjem obnovila štiri stanovanja v meščanski Golitovi stavbi na Mestnem trgu, jih bo s pristankom svetnikov prodala na dražbi in z izkupičkom po kapljicah kupovala stara stanovanja za obnovo v neprofitna. Ker to ne bo rešilo njihovih stisk, so mladi predlagali še ureditev prehodnih stanovanj v bivšem dijaškem domu ali v sorodni prazni starejši stavbi. “Pobudi sem naklonjena. Je tudi del razvojne strategije mladih. V njej smo se skupaj z njimi dogovorili, da bomo do leta 2020 uredili deset stanovanj zanje in resno preučili ureditev štirih prehodnih stanovanj,” je povedala Karmen Makuc.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano