Ni junaka, ki bi naredil bazen

V Posočju že od zaprtja hotela Kanin nimajo bazena. Najbližji so v Cerknem, v Bohinjski Bistrici in Novi Gorici. Vsi soglašajo, da bi ga potrebovali za domačine, šolarje, turiste in za potrebe fizioterapije, toda enostavne poti do njega ni. Nepovratnega denarja države in EU za te naložbe ni, vzdrževanje je drago. Kljub dolgoletnim “sanjam” o bazenu v Posočju ni junaka, ki bi se resno lotil tega izziva.

Drago plačani načrti o bazenu v Tolminu ležijo v predalu ...
Drago plačani načrti o bazenu v Tolminu ležijo v predalu ... 

POSOČJE > Idejo, da bi si Posočje z velikim številom ostarelih ljudi in množico zgodovinskih pretresov in nasilja, ki kopičijo stres, zaslužilo bazen, vztrajno širi upokojena družinska zdravnica Polonca Steinmann. Delala je v ljubljanskem kliničnem centru, korenine pa ima na Mostu na Soči, kamor se redno vrača.

Fizioterapija v vodi je nepogrešljiva

Kot zdravnica izpostavlja zlasti potrebo po terapevtskem bazenu, ki bi ga seveda tudi turistično in drugače tržili. “Zgrožena sem, da starejši, bolni in poškodovani ljudje te regije nimajo možnosti plavanja blizu svojega doma. Rezultat intenzivne fizioterapije je odličen predvsem v primeru, če jo lahko opravljamo blizu doma, redno in brez stresov pri prevozih. Ambulantna fizioterapija je veliko cenejša od bolnišnične, saj bolnik prespi doma,” med drugim utemeljuje Steinmannova.

“Potrebovali bi nekoga, ki bi zaznal tržno možnost. Bazena sicer ni težko zgraditi. Glavni problem je vzdrževanje z vsemi stroški vred.”

Kot pravi, je bazen lahko enostaven, a mora biti funkcionalen. Dobrodošlo bi bilo vključiti tudi center dobrega počutja kot preventivo za zdravje. “Plavanje izboljša kakovost življenja od rojstva do smrti, je odlična antistresna terapija v današnjih časih stresa in mobinga,” našteva argumente. Upa na bazen, v katerem bi otroke od vrtca dalje učili plavanja, ki je pomemben sestavni del športne vzgoje in vrhunskega športa, obenem pa krepi samozavest.

Toliko vode, bazena pa ni

“V bazenu bi kanuisti in drugi športniki lahko nadgrajevali treninge, veseli bi ga bili turisti, ki iz vsega sveta prihajajo v Posočje. Odprli bi nekaj novih delovnih mest. V Posočju sicer imajo reke, toda v njih je možno plavati le poleti in to si lahko privoščijo predvsem zdravi ljudje. Neverjetno se mi zdi, da v deželi voda nimajo niti enega bazena ...”

“V Posočju sicer imajo reke, toda v njih je možno plavati le poleti in to si lahko privoščijo predvsem zdravi ljudje.”

Kjerkoli more, prepričuje in skuša lobirati. “Dopise sem poslala na vse zdravniške inštitucije, ki me podpirajo. Prav tako so pisma romala na vladne inštitucije, vsa ministrstva in veleposlaništva, na slovenske inštitucije EU, na lokalno skupnost. Spodbudnih in predvsem konkretnih odgovorov, kako naj bi se tega problema lotili, ni,” ugotavlja Steinmannova, ki pa ne izgublja upanja. Po njenem bi bila primerna lokacija pri hotelu na Mostu na Soči.

Premajhni za javni bazen?

Številni ponudniki sob in apartmajev imajo majhne bazenčke. Toda javni bazen se v okolju s skromnim zaledjem prebivalstva ne izplača, ocenjujejo poznavalci. Bolj realna je možnost gradnje bazena v okviru turistične ponudbe oziroma hotela, zato vsi upajo, da bodo pri prenovi Kanina imeli v mislih tudi bazen in welnes, ki so ga pred zaprtjem obiskovali mnogi domačini, turisti, tam je bil na voljo tudi fizioterapevt. “V turistično razvitejših deželah, kot je denimo Avstrija, bazene gradijo v javno zasebnem partnerstvu. Zgradijo jih z javnim denarjem, uporabniki pa z zakupom kart omogočijo poplačilo investicije in vzdrževanje,” tretjo možnost predstavlja direktor LTO Bovec Janko Humar.Dodaja, da je v hotelskem bazenu fizioterapija sicer možna, vsekakor pa ne bi prenesel večjih in pogostih skupin šolarjev, ker bi preveč motili turiste, ki odštejejo veliko denarja za bivanje v hotelu.

Glavni problem je vzdrževanje

Predsednik turističnega društva Most na Soči in direktor agencije Golea Rajko Leban podpira pobudo Steinmannove, je pa realen: “Potrebovali bi nekoga, ki bi zaznal tržno možnost. Bazena sicer ni težko zgraditi. Glavni problem je vzdrževanje z vsemi stroški vred. Zdravstvena ponudba bi bila lahko le del te zgodbe. Seveda si želimo, da bi otroci imeli bazen na dosegu. Mostarska šola jih z vsemi stroški vred vozi v vodni park v Bohinjsko Bistrico.” Ker ne more iz svoje poklicne kože, dodaja: “Bi pa stroške vzdrževanja lahko bistveno znižali, če bi ga gradili v povezavi z uporabo biomase, pod pogojem, da bi hkrati naredili tudi elektrarno. Pri proizvodnji elektrike nastaja odvečna toplota, s katero bi bazen ogrevali.”

Na tak način so o bazenu v sklopu daljinskega ogrevanja razmišljali na Bovškem. Občina Tolmin je načrte za bazen pri Centru za šolske in obšolske dejavnosti pred leti že izrisala, zanje je plačala 12.000 evrov, a ležijo v predalu. Takrat so o bazenu razmišljali v povezavi z vrtino nad Žabčami. Nato o bazenu ni bilo več besede.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano