Neznaten plaz samo na videz

Oktobrsko neurje je na cesti med Idrijo in Ledinskim Razpotjem sprožilo tri plazove, minuli vikend pa je deževje pospešilo plazenje zemljin na vseh treh. Za popolno, v nedeljo uveljavljeno zaporo ceste proti Žirem, je kriv na videz najmanjši, a najbolj nevaren udor.

IDRIJA > Močno deževje s sobote na nedeljo je ponovno sprožilo plazenje zemljin s pobočja nad idrijskim zaselkom Marof proti Spodnji Idriji. Trije plazovi so že po oktobrskem deževju cesto iz Idrije proti Žirem zaprli. Po delnem očiščenju so jo odprli za enosmerni promet. Tokrat geologi menijo, da bi ponovno delno odprtje te ceste lahko ogrozilo življenja.

Boj z vedno novimi plazovi

Pobočje nad Marofom je polno mogočnih kamnitih zložb, ki varujejo to državno cesto pred številnimi, v preteklosti že sproženimi plazovi in usadi. Zložba, s katero so pred dvema letoma zavarovali plaz v samem zaselku Marof, je oktobrsko ujmo in poznejše deževje zdržala.

Pač pa sta se na razdalji treh kilometorov sprožila dva nova plazova in ponovno eden že saniran. Nad cestiščem zgrajen betonski podporni zid je sicer ostal nepoškodovan, a plazeča zemljina ob deževju sproti zasipa cestišče. Za popolno zaporo pa je odgovoren na videz najmanjši, a najgloblji plaz. Ta ogroža tudi stanovanjsko hišo.

Cesto lahko odnese

“V tem delu je cestišče zgrajeno na nasipu. Brez takojšnjega ukrepanja bi cestišče odneslo v celoti, saj je nasip dobesedno prepojen z vodo. Promet v takih razmerah ni možen. V prihodnjih dneh bodo nasip utrdili s kamnito zložbo, traverzami in jamskim lesom,” je povedala geologinja Sandra Jereb, ki je v nedeljo ocenila razmere na plazovih.

Delavci CP Nova Gorica, ki so včeraj že pričeli z vgrajevanjem trdnejših materialov pod cestišče, upajo, da bodo z deli končali v tednu dni.

Dolga pot v prestolnico

To bo omogočilo ponoven promet iz Idrije proti Žirem in naprej v Ljubljano. To si ob šolarjih, delavcih in domačinih, ki so vezani na to cesto, želijo tudi vsi Idrijčani. Drugi preostali izhod iz Idrije proti Ljubljani je namreč pod zaselkom Zala in je na dolžini 600 metrov še vedno prevozen le polovično.

Na DRSC so nam sicer zagotovili, da je tako zaradi čiščenja posledic po žledu. Ker pa cestnih delavcev na delno zaprtem odseku ni več in so včeraj Keltiko v soteski čistili nekaj kilometrov pod zaporo, je strah, da je ta postavljena zaradi padajočega kamenja in krušečih se skal, ki utegnejo cesto povsem zapreti, vse bolj utemeljen.

SAŠA DRAGOŠ

---