Nesreči sta potrdili, da bi bilo miniranje katastrofa za Idrijo

Zaradi hujših prometnih nesreč je bila Idrija v minulih dveh tednih dvakrat po nekaj ur odrezana od sveta. Na lokalnem obvozu čez Kovačev rovt in Dole, ki ga je v obeh primerih uporabilo prgišče voznikov, pa se je zgodilo nekaj manjših poškodb na avtih, ko so se oplazili. Ker na direkciji za infrastrukturo ne predvidevajo širitve te ceste pred predvideno popolno zaporo regionalke v času obnove v Zali, Idrijčani ostajajo proti popolni zapori in miniranju skalovja nad cesto.

IDRIJA > “Današnja popolna zapora glavne ceste skozi Zalo je pokazala, da ozka, hribovska cesta čez Kovačev rovt ne bo vzdržala kot obvozna cesta v času predvidenega miniranja in zapore glavne ceste skozi sotesko,” je prepričan župan občine Idrija Bojan Sever. Med prvo nekajurno popolno zaporo po hudi prometni nesreči na glavni cesti se je sam znašel na vaškem obvozu. Ta se na vsega petih kilometrih iz Idrije vzpne na 500 metrov višje ležeče Gore in potem vije skozi idrijske in logaške vasi in se znova spusti bodisi v Logatec ali v Godovič.

Drsi vztraja pri miniranju, Idrija še bolj odločno proti

Sever jo je odnesel srečno. Več voznikov, ki so se podali na ta obvoz, pa je pot končalo z zveriženo pločevino. Po prvi je bila glavna cesta skozi Zalo zaradi vnovične nesreče, tokrat z udeleženima tujcema, ponovno več ur zaprta in ujeta v večkilometrske kolone čakajočih. Tokrat je bila le še peščica pogumnih za pot čez Kovačev rovt in znova je prišlo do več oplazenj vozil pri srečevanju.

“Tisti, ki se niso uspeli dogovoriti na kraju samem, so nesreče prijavili,” nam je to potrdil komandir Policijske postaje v Idriji Robert Feltrin. Ker je tokrat obvoz uporabilo le nekaj deset voznikov, ob večtedenski zapori glavne ceste pa bi se jih na njem utegnilo znajti več tisoč dnevno, smo ga vprašali, ali bo to cesto dejansko mogoče uporabiti kot obvoznico.

“Direkcija nas je vprašala za mnenje, a je sedaj zanj še prezgodaj. Cesta je ozka in vprašanji sta, ali bi jo kot obvoznico ponudili zgolj osebnim ali tudi lažjim tovornim vozilom in kdaj bo prišlo do zapore. Vemo, da miniranja letos ne bo, mi pa bomo svoje mnenje posredovali pravočasno,” je povedal Feltrin.

Na Direkciji RS za infrastrukturo (Drsi) nam je odgovorna projektantka sanacije sedaj pol zaprtega odseka cestišča v Zali Karmen Cian potrdila, da ne načrtujejo poprejšnje širitve ceste čez Kovačev rovt. Še vedno pa so prepričani, da je miniranje in z njim večtedenska popolna zapora glavne ceste najprimernejša rešitev za zagotovitev varnosti. “Je pa že skrajni čas, da država resno razmisli in gospodarsko močni Idriji zagotovi varno nadomestno prometnico,” je dodala.

Čas je za četrto cestno os

Ker mnenje z županom o neprimernosti hribovskega obvoza delijo občani, gospodarstvo pa si večtedenske zapore in 150 kilometrov dolgega obvoza čez Novo Gorico ne more privoščiti, smo Severja vprašali, zakaj občina ni prej povedala, da je proti miniranju in kaj bo še naredila, da do njega ne bi prišlo. “Mi smo svoje naredili. Geologi so povedali, da je miniranje prenevarno in da bi nam lahko odneslo celotno cestišče. Prej nismo mogli ukrepati, saj nikakor nismo pričakovali, da bo direkcija miniranje izbrala kot najboljši možni način sanacije. Resnici na ljubo, miniranja sploh nismo pričakovali,” je povedal Sever.

Njegov svetovalec za naložbe Miran Podobnik upa, da bo za letos obljubljena sanacija prvega in zadnjega odseka kamnite brežine s padajočim kamenjem in namestitev mrež dodobra olajšala promet skozi Zalo. Zapora se bo skrajšala na 180 metrov, kar bo omogočilo večjo pretočnost prometa.

“S tem bomo pridobili čas za razmislek za resno rešitev problema, ki ga imamo z edino dostopno cesto v Idrijo. Ne gre samo za nas, ampak tudi za celotno Posočje. Moj predlog je, da bi se ponovno skupaj podali v resna prizadevanja za ureditev sedaj povsem pozabljene četrte cestne razvojne osi. Samo to obeta trajno rešitev naše prevelike skupne negotovosti,” meni Podobnik.

SAŠA DRAGOŠ

---