Nered in svastika odvrnila turiste

Nekaj desetletij, večkrat na leto, so Idrijčani in njihovi zastopniki v svetu občine zahtevali ureditev Ute, sramotno zanemarjenega predela mesta, ki sočasno pomeni vstopna vrata vanj. Zgodi pa se ne nič. Zadnja leta se zdi, da so vsi skupaj otopeli. Ne pa tudi turisti, ki jih zadnje tedne sočasno z razpadajočimi stavbami na Uti pozdravlja še nacistična svastika.

Po grafitiranju stavb v Idriji, so te sproti čistili, Hidriino podrtijo pa so pustili označeno s 
svastiko. Foto: Saša Dragoš
Po grafitiranju stavb v Idriji, so te sproti čistili, Hidriino podrtijo pa so pustili označeno s svastiko. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Neurejena Uta z razpadajočo Hidriino rojstno stavbo, v zadnjih tednih z nacistično svastiko na njej, je že desetletja ujeta v slabe odnose med korporacijo in občino in v prepoved gradnje ob Idrijci. Če domačini ob svoji največji sramoti dajejo vtis otopelosti, pa se na njej pogosto ustavljajo in se nad njo zgražajo turisti.

Je to res Unescova Idrija?

Stanovalci doma upokojencev in obiskovalci zdravstvenega doma, ki sta drugi - urejeni pol Ute, so potrdili, da se na parkirišču med udarnimi jamami in velikim neredom tujci pogosto ustavljajo. Navsezadnje je to prvo, sicer peščeno in ob Hidriini podrtiji neoznačeno, parkirišče, na katerega ob prihodu v Idrijo naletijo. Tudi mi smo tam srečali špansko družino iz okolice Zaragoze in si obetali sproščen pogovor o vtisih ob obisku Idrije.

“Smo na poti po državah bivše Jugoslavije in smo se že doma odločili za obisk Idrije, ki je z našim Almadenom skupaj del Unescove dediščine. Sedaj pa se sprašujemo se, ali je to mesto upravičeno del svetovne dediščine. Pot bomo nadaljevali brez ogleda. Tu je kot v kavbojskih filmih. Na eni strani konjušnica, nered, nobenega parkirišča za avtodom, pred nami podrte stavbe in še tole ...” je gospa Margarita z roko pokazala na svastiko, ki že nekaj tednov nemotena “krasi” podrtijo.

Družino smo zaman prepričevali, da je mesto, zanemarjeni Uti in “konjušnici” (ta je v resnici gledališka dvorana) navkljub, vredno ogleda.

Niti enega parkirišča za avto dom

Idrija za dediščino skrbi vzorno, veliko slabše pa za obiskovalce. Ne preseneča, da je lani v Unescovi Idriji po podatkih statističnega urada prenočilo 12.880 gostov, v sosednjem Tolminu pa denimo 65.600. Na Centru za idrijsko dediščino (CID), ki bdi tudi nad turizmom in smo ga opozorili nad neprimerno pozdravno svastiko, so nam potrdili, da Idrija ne premore niti enega urejenega parkirnega mesta za avtodome. “Sedaj tovrstnega parkirišča res še nimamo, bodo pa kmalu na voljo tri. S pomočjo enega od evropskih projektov jih bo bo občina uredila na svojem parkirišču v Barbarah. Za svastiko pa slišim prvič. Verjetno je posledica vandalizma, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih,” je povedala svetovalka CID Olivera Mirković. Čez nekaj minut pa nas je obvestila, da bo vodstvo občine prosilo lastnico stavbe, naj to očisti.

Hidria ima skupaj z občino ključ za ureditev Ute

“Na Uti se končno nekaj premika,” je bil nedavno, ko je bila Hidria primorana prodajati svoje premoženje zaradi reprogramiranja dolgov, optimističen župan Bojan Sever. Premaknilo, kot nam je potrdil županov svetovalec za naložbe Miran Podobnik, pa se ni nič.

Ker so v Hidrii te dni zaradi kolektivnega dopusta nedosegljivi, nismo mogli izvedeti, ali sploh razmišljajo o odstranitvi svoje sramotne podrtije. Pred leti je bila korporacija pripravljena stavbo in prostor prodati, eno od domačih gradbenih podjetij pa naj bi na njenem mestu zgradilo sodoben stanovanjsko poslovni objekt. Ker ta prostor v neposredni bližini Idrijce velja za poplavno območje, je namera, skoraj dobesedno, padla v vodo. To pa ne pomeni, da prostora ne bi mogli urediti. Inšpektorjev podrtija, ki ne ogroža življenj, ne moti. Hidrie, ki bi prostor lahko uredila, pa tudi ne. Slabi odnosi med njo in občino pa že desetletja preprečujejo kakršenkoli dogovor.

Za sramotno gledališko dvorano bo morala poskrbeti občina sama. Letos je v proračunu rezervirala denar za pripravo projektov za obnovo filmskega gledališča v središču mesta mesta. Na uresničitev in poznejše rušenje “konjušnice” pa bo treba bržčas še dolgo čakati.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano