Neplačevanje preživnine najbolj udari otroke

Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor ne plačuje preživnine za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati, znesek preživninske obveznosti pa je določen z izvršilnim naslovom. Na novogoriškem okrajnem sodišču so letos obravnavali en primer, v Kopru pa tri kazniva dejanja neplačevanja preživnine. Med obdolženimi so povečini moški.

NOVA GORICA, KOPER > Po sporazumni razvezi staršev je s sodbo sodišča odločeno, da je Janez (ime je izmišljeno) kot oče dveh mladoletnih otrok dolžan za vsakega od njiju plačati mesečno preživnino do 15. dne v mesecu. Znesek preživnine določi sodišče glede na dohodke obeh staršev ter glede na starost in potrebe otroka. Preživnina je individualna in se razlikuje od primera do primera, znaša pa lahko od nekaj evrov do 500 evrov.

Končna postaja za neplačnika: zapor

Če se oče določil sodbe ne drži, lahko mati njunih otrok kot zakonita zastopnica mladoletnih otrok, ki sta upnika za preživnino, vloži predlog za izvršbo za mesečne zneske neplačane preživnine.

V primeru, da je tri mesece po vložitvi predloga za izvršbo ta neuspešna (ker dolžnik nima denarja na računu, ni zaposlen, nima premičnin), lahko mati na preživninski sklad vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. “Navadno se neplačniki ob prejetju tovrstnih opozoril ali odločb odzovejo in poravnajo nastali dolg do otrok. Na centrih za socialno delo smo pristojni za usklajevanje preživnin ter za pomoč staršem, da pridejo do ustreznega dogovora. Če do njega ne pride, se naša pristojnost konča in delo prevzame sodišče,” so nam pojasnili na novogoriškem centru za socialno delo.

Če pa preživninski zavezanec kljub različnim oblikam opozoril še vedno ne plačuje preživnine, stori kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu kazenskega zakonika. Zakonik za to kaznivo dejanje predpisuje zaporno kazen do enega oziroma do treh let.

Prijava neplačevanja preživnine

“Kaznivo dejanje lahko prijavite na policiji, ob tem pa predložite vsa dokazila in podatke, s katerimi razpolagate, zlasti pa veljavni izvršilni naslov in obvestila Centra za socialno delo (CSD) o uskladitvah preživnine, podatke o dolgu preživninskega zavezanca ter morebitne druge dodatne okoliščine,” so zapisali v priročniku Nasilje nad ženskami - prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok, ki ga je nedavno izdalo Društvo za nenasilno komunikacijo. Neprofitna nevladna organizacija, ki v Sloveniji deluje od leta 1996, je praktični vodnik po sodnih in upravnih postopkih izdala ob pomoči ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Lekarne Ljubljana z namenom, da lahko ženskam, ki so največkrat žrtve različnih oblik nasilja, na enem mestu ponudijo koristne informacije. “Da žrtve postopkov ne razumejo, ni dobro. V njih sodelujejo le, če jih razumejo. Žrtve najpogosteje sprašujejo po tem, kar smo zbrali v našem vodniku,” pojasnjuje Lili Vučenović, strokovna delavka društva.

V Kopru več neplačnikov

Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so v letu 2013 obravnavali eno kaznivo dejanje neplačevanja preživnine, osumljen je bil moški, postopek pa je bil ustavljen. Letos so prav tako obravnavali en primer, v katerem je bil obdolženec spoznan za krivega, sodišče pa mu je izreklo pogojno obsodbo sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let.

“Lani smo na Okrajnem sodišču v Kopru prejeli tri obtožne predloge zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Letos smo prav tako obravnavali tri zadeve,” nam je povedala predsednica koprskega okrajnega sodišča Bojana Štrukelj. “V omenjenih zadevah so bili obdolženi moški. Kazni, ki so jim določene, so odvisne od vsakega posameznega primera oziroma vsakega posameznega obdolženega. Za to kaznivo dejanje se obsojenega kaznuje z zaporno kaznijo do enega oziroma treh let zapora, lahko pa sodišče obsojenemu naloži posebni pogoj poravnanja zaostale preživnine in tudi redno plačevanje.”

Preživnina je namenjena preživljanju otrok, ki so zaradi neplačevanja najbolj prikrajšani. Hkrati so finančno obremenjene tudi mame, saj morajo pokrivati vse stroške za otroka, kar obema znižuje življenjski standard.

ANA CUKIJATI

---