Negotova usoda žage in lesa

Prebivalce Banjške planote skrbi usoda edine žage v bližini. Najemnik žage v Čepovanu mora do oktobra zapustiti obrat, njen lastnik pa zagotavlja, da žaga v kraju ostaja.

Dela ne zmanjka, zaradi odpovedi najemne pogodbe pa si 
Kovačič ne upa več sprejemati naročil za razrez lesa na 
žagi. Foto: Nace Novak
Dela ne zmanjka, zaradi odpovedi najemne pogodbe pa si Kovačič ne upa več sprejemati naročil za razrez lesa na žagi. Foto: Nace Novak

ČEPOVAN > V minulih dneh nas je poklicalo kar nekaj ljudi z Banjške planote (imena hranimo v uredništvu), ki jih skrbi usoda žage v Čepovanu. Med njimi se je namreč razširila novica, da njen najemnik ne bo več opravljal dejavnosti. Ker gre za edino žago na planoti, resda primerno za manjše zasebne razreze, in ker je po lanskem žledolomu v gozdu ostalo precej lesa, se prebivalci planote sprašujejo, kam bodo v prihodnje vozili les v razrez.

Na omenjeno problematiko nas je kot prvi opozoril sam najemnik žage Bojan Kovačič. Povedal je, da ga je Ivan Vogrič, direktor solkanske družbe Tip Engineering, ki je lastnica žage, lani oktobra obvestil, da prekinja najemno pogodbo, ki je bila sklenjena za nedoločen čas.

“Dela je vse več. Razmišljal sem celo o tem, da bi še koga zaposlil,” pove Kovačič, ki na tej žagi dela že 25 let, od leta 2007 pa jo ima v najemu. Odločitev lastnika ga je neprijetno presenetila, saj pravi, da so okoliški prebivalci z njegovimi uslugami zadovoljni in da žaga pokriva celo Banjško planoto vse do Mosta na Soči.

Dela na žagi se ne naučiš čez noč

Poudarja tudi, da zahteva delo na taki žagi znanje, ki ga ni mogoče pridobiti čez noč. Zato je skeptičen do izjav Vogriča, češ, da žaga v Čepovanu ostaja in da bodo z njo upravljali kar sami.

“Odpoved sem dobil brez pravega razloga. Dali so mi enoletni odpovedni rok. Zadeva je zdaj na sodišču, saj sem se pritožil. Težava je v tem, ker imam posle dogovorjene že za dve, tri leta naprej. Poleg tega sem se s podjetjem iz Gorice dogovarjal o razrezu večje količine hlodovine po žledolomu, zdaj pa imam zvezane roke,” še pove Kovačič, ki ga moti, ker veliko ljudi misli, da je on tisti, ki zapira žago.

Čeprav gre za žago z zmogljivostjo razreza dvanajst kubičnih metrov lesa na dan, kar ni veliko, je Kovačič sam dokupil nekaj strojev in se usmeril tudi v izdelavo končnih izdelkov. Poudarja, da je ves čas redno plačeval najemnino, moti pa ga tudi to, da od lastnika žage ne dobi nobenega odgovora ali pojasnila, kaj bo z žago, da bi znal ljudem povedati, s kom naj v prihodnje sklepajo posle. Ti namreč zaradi govoric o tem, da žage ne bo več, hitijo in pritiskajo, da bi do oktobra razžagali čim več lesa.

Prenizka najemnina in slabi odnosi

“Zdaj, ko sem postal lastnik, tega za tako nizko najemnino ne dam več v najem,” pove Ivan Vogrič, lastnik družbe Tip Engineering. Pojasni tudi, da sta bila lastnika družbe do nedavnega dva, ker se je partner odločil za odhod v pokoj, pa sta si razdelila premoženje. Žaga, ki so jo postavili že leta 1970, v času Mebla, je tako prišla v celoti v njegovo last.

Kot pomemben razlog za odpoved najemne pogodbe s Kovačičem omeni tudi odnos na relaciji lastnik - najemnik, za katerega pravi, da ni bil in ni najboljši.

“Žaga bo zagotovo še naprej obratovala. Načrt imam urediti tudi sušilnico. Glede na to, da s trgovino ne zaslužimo več toliko, bi žaga z razširjeno dejavnostjo pomenila tudi pomemben del zaslužka,” še pove Vogrič, v isti sapi pa pristavi, da bi jo lahko dal tudi komu drugemu v najem.

NACE NOVAK


Najbolj brano