Ne morejo živeti le od obljub

Posoški razvojni center (PRC) ima sedež v Kobaridu, z vodstvom in ekipo pa že vsa leta deluje v Tolminu. Zdaj naj bi se tja tudi formalno preselil, saj mu je občina zagotovila prostore. S tem se bodo izognili logističnim zapletom, s spremembami odloka o ustanovitvi pa se obetajo možnosti za pridobivanje denarja za izobraževanje odraslih, kar bo omogočalo dodatno delo kolektivu s trenutno 23 sodelavci.

POSOČJE > “Posoški razvojni center ima vseskozi logistične težave zaradi tega, ker delujemo v Tolminu, v Kobaridu pa je naš uradni sedež. Tja je prihajala tudi vsa priporočena pošta in če bi se kaj zamešalo, bi lahko celo zamudili prijavo na kakšen razpis in s tem izgubili denar za delovanje. Občina Kobarid nam je bila vedno v veliko pomoč pri posredovanju pošte,” težave predstavlja v.d. direktorice Almira Pirih. Poudarja pa, da se PRC nikoli ni spuščal v debato o sedežu in tudi ni skušal vplivati, ker odločajo oziroma se o njem dogovarjajo ustanoviteljice, torej tri občine v zgornjem Posočju.

Kobarid ni proti, saj bo s tem delo lažje

Občina Tolmin je zagotovila nove prostore za PRC v stavbi podjetja Smarteh, ki jo je odkupila za pol milijona evrov.

V preteklosti Občina Kobarid spremembi sedeža ni bila naklonjena, ker se je, kot vsi v Posočju, otepala izgube javnega zavoda, ki pa je vendarle ves čas deloval v Tolminu. Novo vodstvo z županom Robertom Kavčičem in občinskimi svetniki formalni selitvi ne nasprotuje. “Po predhodnih pogovorih med župani smo na zadnji seji občinskega sveta soglašali s formalno selitvijo, ker bomo s tem vsem olajšali delo. Tudi naša občinska uprava je bila dodatno obremenjena s prejemanjem in takojšnjim posredovanjem pošte za PRC, kar smo vestno delali,” pojasnjuje Kavčič.

Visokošolskega izobraževanja ne bo

Z vprašanjem sedeža PRC torej ne bi smelo biti več zadreg, pričakovati je, da bodo to potrdil tudi v Bovcu.

Ključna sprememba v PRC pa je vsebinska. “Če bo spremembo odloka o javnem zavodu potrdil tudi bovški občinski svet, bomo znotraj PRC lahko oblikovali enoto za izobraževanje odraslih, ki smo jih sicer izobraževali že v preteklosti. Toda pristojno ministrstvo ustanovitev enote postavlja kot pogoj za kandidiranje na razpisih. S tem se bomo lahko vključili v javno mrežo izobraževanja odraslih, ki se bo v Sloveniji vzpostavila kmalu,” pojasnjuje Pirihova. Kot pravijo na ministrstvu za šolstvo, pa visokošolskega izobraževanja ne bodo mogli opravljati.

Možnost sodelovanja na čim več razpisih je za PRC ključna oziroma omogoča preživetje in raznovrstno dejavnost. “Ustanoviteljice od leta 1999 ne povečujejo prispevka, je pa res, da sofinancirajo različne projekte. Večino denarja za naše delovanje pridobimo na razpisih, zlasti za razvoj človeških virov, za LAS - dolina Soče in za programe teritorialnega sodelovanja v okviru EU,” našteva Pirihova.

Ker še ni razpisov, se morajo znajti

Zadrega pa je v tem, da se na prehodu v novo finančno perspektivo do leta 2020 razpisi zamikajo. Enake težave imajo vsi sorodni zavodi. Pirihova pojasnjuje: “Ob prehodu na prejšnjo perspektivo do leta 2013 ni bilo takih težav. Zdaj pa imamo zgolj obljube, da razpisi bodo, ne vemo pa, kdaj. Ta vmesni čas moramo prebroditi. Poznamo primere, ko so tovrstni javni zavodi zašli tudi v stečaj. Mi se borimo. Morda bomo kakšno pogodbo, vezano na projekte, z našimi sodelavci začasno prekinili, prerazporedili jih bomo v pričakovanju novih razpisov. V PRC je za nedoločen čas sicer zaposlenih 14 ljudi, ostali pa so s pogodbami vezani na projekte. To jim omogoča zaposlitev z nabiranjem izkušenj.”

NEVA BLAZETIČ

---