Naprava že deset let stoji, stroški pa medtem naraščajo

Delavci v teh dneh po Prvačini popravljajo že pred leti zgrajeno kanalizacijo, ki pa še vedno ne služi svojemu namenu. Preden bo to mogoče, pa morajo predelati še pred skoraj desetimi leti zgrajeno in prav toliko let neuporabljeno čistilno napravo za odplake iz Prvačine in Dornberka. Stroški se medtem kopičijo. Predelava naprave bo stala 40.000 evrov.

PRVAČINA > Javno podjetje Vodovodi in Kanalizacija (ViK), ki upravlja komunalna omrežja na ožjem Goriškem, v teh dneh popravlja kanalizacijsko omrežje v Prvačini. Kot je znano, je bilo zgrajeno že pred leti, a še vedno ne služi svojemu namenu, vsaj povsem ne. Popravljajo ga na mestih, kjer je posedeno, da ga bo potem končno začela uporabljati večina Prvačkovcev in Dornberžanov. Preden se bo to zgodilo, bo treba usposobiti tudi leta 2006 zgrajeno čistilno napravo, do katere vodi omenjeno omrežje, ki še nima uporabnega dovoljenja in je bila odtlej, ko jo je prevzel ViK, le delno izkoriščena.

Čistilno napravo predelujejo

“Stanje čistilne naprave je dobro,” razlaga Mitja Gorjan iz ViK, pri čemer bo treba opremo pregledati in opraviti servis. To torej ni problem. A ker hočejo napravo poskusno zagnati, da bi dobili omenjeno dovoljenje, jo morajo prilagoditi trenutnim razmeram.

Kajti do nje resda priteče dovolj odplak za obvezni preizkus in je na omrežje, kot pravi Gorjan, neuradno priklopljenih še kar dosti hiš in drugih stavb iz obeh vasi. Toda obremenitev je vseeno premajhna, da bi zagotavljala zadostno stopnjo čiščenja odplak. Hkrati do objekta zaradi različnih razlogov priteče veliko deževnice, četudi se to ne bi smelo dogajati, saj so v Prvačini in Dornberku delali ločen kanalizacijski sistem. V Vipavo takrat teče neočiščena voda. Tretje, zaradi česar “popravljajo” napravo, pa je, da je treba danes zagotoviti tako imenovano terciarno stopnje čiščenja odplak, med tem ko je v času, ko so urejali kanalizacijo, predpisi tega niso zahtevali.

En bazen bo vodo le zadrževal

“S predelavo naprave bomo za potrebe biološkega čiščenja odplak uporabljali le en biološki bazen, v katerem bo možno vzpostaviti normalne pogoje čiščenja. Drugi bazen pa bo služil kot akumulacijski,” razlaga Gorjan. Na ta način bodo imeli kje zadrževati deževnico oziroma viške vode in ne bo treba graditi dodatnega zadrževalnika.

Od tam pa bo potem možno nadzirano prečrpavati na biološko čiščenje v drugi bazen, ki bo obenem predelan tako, da bo zagotavljal terciarno čiščenje odplak. To pa pomeni odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin. Vse skupaj bo stalo približno 40.000 evrov, še razlaga Gorjan.

AMBROŽ SARDOČ

---