Namesto pohištva bosta v Lipi nastajali “pašta” in tehnologija

Kompleks ajdovske Lipe se razprostira na 60.000 kvadratnih metrih zemljišč ob mestnem jedru. Kar 37.000 kvadratnih metrov zasedajo hale in drugi objekti. Odkar je pred štirimi leti ugasnila Lipa plus, pa kompleks sameva. V Mlinotestu, ki je lastnik zadnji dve leti, so se lotili temeljitega čiščenja. Ne samo smeti, ampak tudi nerešenih lastniških, gradbenih in drugih evidenc. Hkrati so spodbudili podjetniške ideje in tako se v starem delu Lipe že začenjajo nove dejavnosti.

Ime nad vhodom v stari del industrijskega kompleksa še vedno spominja na nekdaj slovečo 
tovarno pohištva.  Foto: Alenka Tratnik
Ime nad vhodom v stari del industrijskega kompleksa še vedno spominja na nekdaj slovečo tovarno pohištva.  Foto: Alenka Tratnik

AJDOVŠČINA > Tovarna pohištva Lipa je v najboljših časih zaposlovala od 1500 do 1800 delavcev, danes pa je v halah, največja je dolga 250, široka pa 20 metrov, mogoče srečati le nekaj golobov. Celotni kompleks se po podatkih, ki so nam jih posredovali v Mlinotestu, razprostira na 60.000 kvadratnih metrih zemljišč, glede na razvoj in vlaganja pa ga je mogoče razdeliti v tri sklope.

Del stare Lipe bodo porušili

V starem delu Lipe ob Gregorčičevi ulici in Ulici Quiliano, zgrajenem sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, izpod ostrešja zija montažna konstrukcija, betonski stebri in zidovi propadajo. Za približno 5000 kvadratnih metrov pokritih površin že od leta 2009 velja gradbeno dovoljenje za rušenje in to se bo v kratkem tudi zgodilo. Ohranili bodo le zdrave dele, kamor že prihajajo novi podjetniki.

Ob starem delu je s pospešeno rastjo Lipine proizvodnje v sedemdesetih in osemdesetih letih rasel tudi nov proizvodni kompleks. Zemljišče obsega 30.000 kvadratnih metrov, površina vseh objektov pa je dobrih 20.000 “kvadratov”. Ob proizvodnih halah iz montažne armiranobetonske konstrukcije v tem delu kompleksa stojijo še elektro delavnica, kotlovnica, silos, drobilnica, sušilnica in žaga. Na glavnem objektu je nekdanja lastnica, družba Vipa nepremičnine, med letoma 2011 in 2012 med drugim zamenjala strešno kritino in skupaj z družbo Vipa naložbe postavila sončno elektrarno.

Med Lokavško cesto in potokom Lokavšček je še 11.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče bivše tovarne pohištva Lipa, ki je imela svoje obrate tudi v Podnanosu, Selu in na Colu. V zadnjem sklopu stojita objekta nekdanjih mehaničnih delavnic, večino zemljišča, kjer so na burji sušili les, pa se uporablja za parkirišče.

Kompleks so gradili z zaslužki od izvoznih pravic

Lipina nepremičninska zgodba je posledica uspešne proizvodne dejavnosti, predvsem pa prihodka iz tako imenovanih izvoznih pravic. Presežek prihodkov je Lipa na vrhuncu svojega razvoja usmerila v gradnjo kompleksa. Po podatkih iz obsežnega arhiva sta bili zadnji večji naložbi konec osemdesetih, ko je Lipa zgradila novo kotlovnico in regalno skladišče. Kupovala je tudi druge nepremičnine, od stavb v Ajdovščini do dvorca Zemono in Betnava ter počitniških zmogljivosti v Nerezinah. Čez dobro desetletje pa so nepremičnine postale breme. Proizvodnja nekdanjega aduta se je krčila, saj so stroji eden za drugim ugašali.

Najprej, leta 2003, v starem delu kompleksa, ki ga je vodstvo tovarne želelo prodati, a lastniki (Vipa Holding in z njo povezane družbe) so v njem videli nepremičninski projekt. Tako je na papirju takrat med drugim zrasla ideja elitne stanovanjske soseske vrstnih hiš in vila blokov Lipov gaj. A do uresničitve ni prišlo, po več letih urejanja Lipine zapuščine pojasnjuje predstavnik Mlinotesta Lucijan Čermelj, ki se je z Lipo začel ukvarjati že v Vipi Holding. Kasneje so se pojavili tudi drugi interesi, kaj vse bi lahko bilo na tem prostoru, od parkirišč za mestno jedro do kampusa Univerze v Novi Gorici.

Neurejene evidence

Ko je Lipa d.d. leta 2008 šla v likvidacijo, sta v delu kompleksa zaživeli hčerinski družbi Lipa pohištvo in Lipa plus. Prva je šla v stečaj leta 2010, druga leto dni kasneje. Ko je Vipa Holding med letoma 2008 in 2010 odkupovala nepremičnine, so, kot pojasnjuje Čermelj, ugotovili, da te ne skrivajo le ogromno odpadkov, ampak so zelo neurejene tudi v pravnem smislu. “Med Ajdovci je bilo splošno javno mnenje, da je bilo vse zgrajeno na črno. To ne drži popolnoma. So pa bile zemljiškoknjižne evidence pomanjkljive, počistiti je bilo treba veliko hipotek, izvršb, vinkulacij ...” pojasnjuje Čermelj.

Hkrati s sanacijo nekaterih delov objektov in gradnjo sončne elektrarne na proizvodnem delu kompleksa so ob stalnih obiskih inšpektorjev začeli urejati gradbena in uporabna dovoljenja. Vmes je z dokapitalizacijo lastnik nepremičnin postala družba Mlinotest. “Zdaj so zemljiškoknjižne evidence urejene. Pred dvema letoma smo za celotni proizvodni kompleks pridobili gradbeno dovoljenje, za streho in konstrukcijo tudi uporabnega. To je osnova, če bomo gradili ali prodajali nepremičnine. Nekatere dele smo že prodali ali dali v najem različnim podjetnikom. Vizija Mlinotesta je, da to območje znova zaživi. V enem delu tudi z dejavnostmi Mlinotesta, ki je na trenutni lokaciji prostorsko omejen. Hkrati pa Mlinotest skupaj s partnerji snuje več drugih razvojnih projektov,” našteva Čermelj.

Brezglutenske testenine in druge ideje

Kot smo izvedeli, projekt proizvodnje biognojil iz ostankov mletja in sirotke v sodelovanju z Nizozemci ni več aktualen. V sodelovanju z italijanskim partnerjem pa naj bi kmalu začeli proizvajati brezglutenske testenine. Za prostore naj bi se zanimalo tudi italijansko podjetje, ki razvija posebne premaze za steklene površine.

Med idejami, kaj umestiti v kompleks, je tudi povezava kotlovnice na lesno biomaso s kogeneracijo za oskrbo mesta z električno energijo in ogrevanjem ter vzpostavitev proizvodnje sekancev in peletov. Vodstvo podjetja Mlinotest se z Občino Ajdovščina pogovarja tudi o vzpostavitvi tehnološkega inkubatorja za mlada podjetja, ki razvijajo nove izdelke oziroma tehnologije.

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano