Namakalni sistem čaka na papirje

Bodo do konca marca res naredili pomembne korake za rešitev težav z namakalnim sistemom Vogršček in obnovo propadajočih Biljenskih gričev? Včeraj so o tem razpravljali župani severne Primorske in kmetijski minister Dejan Židan. Napovedi so resda obetavne, a do konkretnih del na terenu je najbrž še dolga pot.

AJDOVŠČINA >Izhodišča za včerajšnje razgovore so tri. Prvič: kmetje vode iz zadrževalnika Vogršček od lani poleti ne smejo več uporabljati za namakanje s pršenjem po pridelkih, ki se uživajo surovi. Bila naj bi preveč zasičena s koliformnimi bakterijami. Obenem namakalni sistem že dolgo ne deluje najboljše in gladina umetnega jezera sredi doline mora ostati nižje, kot bi lahko bila.

Drugič: z vinogradi posajeni Biljenski griči so zaradi različnih razlogov zapuščeni. In tretjič: predvidena je nadgradnja prenosnega plinovoda po Vipavski dolini, ki naj bi, trdijo nekateri, vzela dodatna najboljša kmetijska zemljišča. Ob vsem trojem so si včeraj v Ajdovščini severnoprimorski župani in minister za kmetijstvo Dejano Židan zastavili cilje.

Če bodo papirji, bo tudi obnova

O tem, kaj je s predvideno obnovo opreme pregrade zadrževalnika, ki naj bi ga omogočila napolniti do vrha in s tem izboljšala pogoje za namakanje, župani niso slišali nič novega. Vabljenih predstavnikov okoljskega ministrstva v Ajdovščino ni bilo, “prebral sem le poročilo, da se pripravljajo projekti, in upam, da se bodo držali časovnice, ki so nam jo poslali,” je povedal Židan. In obljubil, da bo njegov resor, ko bodo projekti končani, zagotovil svoj delež denarja za posodobitev.

Preko programa razvoja podeželja pa ima po napovedih svojega prvega moža kmetijsko ministrstvo namen stoodstotno financirati obnovo omrežja namakalnih cevi, kar naj bi izkoristile novogoriška, šempetrska, mirenska in renška občina, Kot je potrdilo srečanje v Ajdovščini, se namreč nadaljujejo priprave za izpolnitev pobude župana Šempetra in Vrtojbe Milana Turka, naj država lastništvo omrežja prenese na občine, te pa bi ga nato obnovile in upravljale.

Svet je sklenil pozvati okoljsko ministrstvo, naj znova preuči predvideno traso plinovoda, je po seji pojasnil renški župan Aleš Bucik. Židan je napovedal še redne analize kakovosti vode iz zadrževaknika Vogršček. Pozimi bo to enkrat na mesec, v toplih mesecih vsak teden. Režim namakanje se bo nato prilagajal rezultatom.

Namakanje bo dražje

Toda ker omrežje ni zemljiško-knjižno urejeno, je treba najprej rešiti ta problem. Kaže, da bo hkrati treba kupiti parcele, na katerih stojijo nekatera od črpališč. Zatika se, so pojasnili, tudi pri zbiranju dokumentacije, zato je včeraj svet regije sklenil oblikovati posebno skupino, ki se bo zakopala v to nalogo. Turk, ki ministrstvu priznava izpolnjevanje obvez za predlagani prenos, je povedal, kaj pričakujejo v Ljubljani: določena dokumentacija, nujna za prenos, naj bi bila na Goriškem in tam naj jo poiščejo. “Obenem bo treba rešiti nekaj drugih odprtih vprašanj, kot je poslovni model upravljanja namakalnega sistema.”

Kot poudarjata on in Židan, bodo kmetje po obnovi omrežja morali plačevati toliko, da bodo kriti stroški vzdrževanja. “Ni mogoče pričakovati, da bo tedaj voda še naprej stala 65 evrov na hektar na leto,” je bil nedvoumen minister.

Naj ostanejo trte

Tudi na vprašanje, kako dolgoročno ravnati z Biljenskimi griči, pa bo “treba odločitev sprejeti v dveh, treh mesecih,” je včerajšnji sklep očrtal Židan. “A ne bo odločala Ljubljana,” je dodal, ampak naj občine povedo, kaj hočejo. Turk pozdravlja to pobudo in vsi soglašajo, naj se na gričih še naprej goji grozdje. Kdo naj za to skrbi in kako, pa se bodo dogovarjali. Kot je dejal ajdovski župan Tadej Beočanin, bo delovna skupina s tremi župani, njim samim, Turkom in mirenskim kolegom Mavricijem Humarjem, ter z direktorico sklada kmetijskih zemljišč Ireno Šinko do seje sveta regije konec marca pripravila več možnih scenarijev ter akcijski načrt.

Kot je povedala slednja, zato “ta trenutek vinogradi ne morejo biti dani v dolgoročni zakup,” jih je pa del v začasni obdelavi, medtem ko so ostali skrb sklada. Čeprav so griči predmet denacionalizacije, pa to ni ovira za sklepanje pogodb o zakupu, je dodala.

AMBROŽ SARDOČ

---