Najprej je treba očistiti divja odlagališča
Goriška
04. 10. 2016, 06.00
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 12.29
Študenti geografije so v zadnjem letu večkrat obiskali občino Miren-Kostanjevica. V sodelovanju z domačini so poskušali odgovoriti na številna vprašanja o trajnostnem razvoju ob reki Vipavi. Projektne naloge bodo občini v pomoč pri načrtovanju dejavnosti ob reki.
Študentje so nanizali številne rešitve, krajani so dodali svoje
predloge. Foto: Alenka Ožbot
MIREN
>
“Naloga študentov je bila predvsem spodbuditi domačine, da bolj pogumno razmišljajo o prihodnjem razvoju ob reki Vipavi in z reko Vipavo,” pravi koordinator skupine študentov Simon Kušar. V svojih nalogah so študentje geografije na ljubljanski filozofski fakulteti raziskovali, kako izboljšati poplavno varnost, katera območja ob Vipavi so primerna za razvoj rekreacije na vodi in ob njej, kje urediti kolesarske poti, kako vključiti zgodovinsko dediščino v razvoj novih turističnih poti in kako povezati lokalne proizvajalce in ponudnike.
Sedem projektnih nalog, ki so jih zbrali v publikaciji, so predstavili domačinom. Anketa, ki so jo opravili v Mirnu, Orehovljah, Vrtočah in Biljah, je pokazala, da ljudje kot največjo težavo v preteklosti in sedanjosti vidijo poplavljanje reke Vipave. Ključni razvojni izziv je zagotovitev poplavne varnosti. Študentje so predstavili idejo o prekopu oziroma podzemnem kanalu, ki bi del poplavnega toka reke Vipave preusmeril skozi Miren.
Predlagajo, da se prihodnji razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti usmeri na štiri območja: v okolico jezu v Biljah, v Mirnu Pri Šelu, Pod Otokom in na območje blizu državne meje. Predstavili so še dve različici kolesarske poti od Mirna do naselja Vipava, in sicer tik ob reki, v poplavnem pasu, ter izven njega.
Domačini so predvsem poudarili, da je pred razmišljanjem o razvoju turizma ob Vipavi treba najprej odpraviti številna divja odlagališča ob reki. Študentje so predlagali tudi alternativno obliko podjetništva oziroma ustanovitev podjetja, ki ga vodi lokalna skupnost. Pod eno blagovno znamko, ki bi povezala prebivalce, bi lahko bolj učinkovito tržili domače izdelke in pridelke ter promovirali območje.
“Prepričan sem, da bomo to sodelovanje nadaljevali, predvsem pa da nam bodo njihove ugotovitve služile pri naših odločitvah,” je povedal župan Mauricij Humar.
ALENKA OŽBOT