Najboljše ribe zaslužijo vrhunsko postrežbo

Do junija bo nared tolminska ribogojnica za vzrejo avtohtonih soških postrvi in lipana, ki jih bodo vlagali v reke za turistični ribolov in jih v gostilnah ponudili na gurmanskih krožnikih. Gostinci težko čakajo, ker menijo, da bo ponudba avtohtonih rib velika atrakcija.

TOLMIN > “Ribogojnica je edinstven tovrstni projekt v Sloveniji, v katerega so vložili srce in znanje in zato je lahko zgled celi Sloveniji,” je ob njenem ogledu komentiral minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Ribogojnica in z njo povezani načrti, da bodo avtohtono ribo vlagali v porečje Soče in s tem pritegnili dodatne turiste ribiče in jo hkrati na prefinjen način, v povezavi z vinarji ponudili gostincem za gurmansko nadgradnjo ponudbe, je kamenček v ponudbi, kakršno si želimo. “Morda bo zgled sprožil plaz podobnih lepih zgodb,“ se nadeja Židan.

Dodali bi še šest bazenov

Kot pravi gospodar ribiške družine Tolmin in direktor njene družbe v stoodstotni lasti Faronika, ki gradi ribogojnico, Dušan Jesenšek, morajo naložbo končati do junija. Vsa betonska dela s 14 bazeni in stavbo, v kateri bodo ribo predelovali in prodajali, so pred dnevi končali s pomočjo gradbincev iz Posočja. “Celotna naložba stane 2,3 milijona evrov, od tega smo iz ribiškega sklada EU dobili 1,4 milijona evrov. Najeli smo 550.000 evrov dolgoročnega kredita, okoli pol milijona evrov pa smo dodali sami iz zaslužka od ribiškega turizma,” pojasnjuje Jesenšek.

Sami so prispevali tudi 100.000 evrov za upravne stroške, ki so se birokratsko dolgo vlekli zaradi prepovedi odjema vode iz njihove obstoječe zgornje ribogojnice na Tolminki. Po vseh peripetijah so končno dosegli, da lahko vodo iz zgornje ribogojnice napeljejo v spodnjo in iz reke vodo jemljejo samo na enem mestu.

Do pomladi morajo vkopati še dodatnih 80 metrov cevovoda do zgornje ribogojnice. Ker v tem času posegi v reko niso dovoljeni, bodo delali s kopnega.

Upajo na dodatnih šest bazenov

Jesenšek dodaja, da načrtujejo še gradnjo dodatnih šestih bazenov, za kar bodo denar iskali v naslednji finančni perspektivi. Židan ob tem dodaja, da je bilo v preteklem obdobju za tovrstne projekte na voljo 27 milijonov evrov, v naslednji perspektivi bo več denarja. To pomeni, da ima RD Tolmin upanje, da bi dobila nepovratno pomoč, vendar bo po novem EU sofinancirala le polovico naložbe, v preteklosti je dodala tri četrtine. “Naložba v dodatnih šest bazenov bi stala okoli 600.000 evrov,” ocenjuje Jesenšek.

Gurmani težko čakajo

Veliko bazenov potrebujejo zato, ker želijo avtohtone soške postrvi in lipane vzrejati v veliki količini vode na način, kot da bi živele v naravi. Letno naj bi iz ribogojnice v reke vložili in trgu ponudili okoli 40 ton rib.

Kot pravi Jesenšek, so se povezali z najboljšimi vinarji in gostinci, da bi dragoceno avtohtono ribo gostom ponudili na vrhunski način. “Težko čakamo. Zdaj ponujamo neavtohtone šarenke, kar gostom tudi povemo. Poleg tega so na našem jedilniku slastne zlatovščice iz kobariške ribogojnice. Če pa se bomo z RD Tolmin dogovorili o ustrezni ceni, bi z veseljem ponudili avtohtone soške postrvi in lipane, kar bi bila velika pika na i ponudbi rib v naši dolini, “ ocenjuje Aleš Hvala iz Hotela Hvala v Kobaridu.

NEVA BLAZETIČ

---