Najboljše hočejo zadržati doma

Kobariški župan Robert Kavčič v premislek ponuja idejo o oblikovanju namenskega sklada, ki bi zaposlenim v turizmu, posredno pa tudi delodajalcem, pomagal prebroditi t. i. mrtve zimske turistične sezone in omogočil, da bi spomladi na istih delovnih mestih delali naprej. Turistični ponudniki zamisel podpirajo, veliko pa je še odprtih vprašanj.

Turistični ponudniki  v Posočju imajo težave predvsem pozimi, ko je manj dela. Sklad bi bil zelo dobrodošel, a je treba vse dobro premisliti, pravijo. Foto: Neva Blazetič
Turistični ponudniki v Posočju imajo težave predvsem pozimi, ko je manj dela. Sklad bi bil zelo dobrodošel, a je treba vse dobro premisliti, pravijo. Foto: Neva Blazetič

KOBARID > Ker tudi kobariški župan Robert Kavčič izhaja iz turizma, še kako dobro ve, da je v Posočju težko prebroditi zime. “V premislek ponujam idejo o ustanovitvi sklada, namenjenega zaposlenim v turizmu, za katere je prek zime premalo dela. Če bi našli neko obliko, da bi občine, zainteresirani delodajalci in država skupaj pomagali pri zagotavljanju plač prek zime, bi v dolini ohranili kakovosten kader in ekipe, ki bi po mrtvi sezoni ponovno pri istih delodajalcih delale naprej,” zamisel pojasnjuje Robert Kavčič.

Veliko je še odprtih vprašanj

Kot pravi, pošiljanje delavcev na zavod za zaposlovanje ni dobra rešitev: “Da lahko gredo na zavod, morajo vsaj devet mesecev delati. Če jim ponudijo delo drugje, ga morajo sprejeti in lahko za vedno odidejo drugam in velika je možnost, da se ne bodo vrnili na prejšnje delovno mesto. Odhajajo najboljši kuharji, natakarji ...” Kavčič upa, da bo država razumela zagato okolij, kot je Posočje, ki so turistično izrazito sezonska, in da bo preučila problematiko, ko jo bodo predstavili. “Veliko je odprtih vprašanj, toda menim, da bi morali s to pobudo nadaljevati,” predlaga Kavčič. Z njo je že seznanil tolminskega župana Uroša Brežana, v kratkem bo govoril še z bovškim kolegom Valterjem Mlekužem.

Lastnica kampa Koren v Kobaridu Lidija Koren pozdravlja pobudo: “Imam tri zaposlene, ki sicer tudi prek zime ostajajo pri meni, poleti pomagajo študenti. Toda če bi našli nek način pomoči v mrtvi sezoni, bi z veseljem zaposlila še dva.” Razmišlja, da bi bilo dobro, če bi bili delavci tudi prek zime zaposleni za nedoločen čas, delodajalec bi, denimo, plačal prispevke, dodaten denar za plačo pa bi prispeval sklad. Ali pa bi ponudili delodajalcu spodbudo, da skupaj z ekipo prebrodi čas, ko ni dovolj dela.

Previdno, da ne bi prišlo do zlorab

Odkar kaninsko smučišče ne deluje, tudi v gostišču Vančar v Čezsoči ne zmorejo z vsemi šestimi zaposlenimi prebroditi zime. Lastnica Danica Komac je morala kuharja, pomivalko in čistilko prijaviti na zavod za zaposlovanje. “Moji zaposleni so pozimi po potrebi delali tudi drugje, smo pa dogovorjeni, da se spomladi vrnejo k meni in vsa leta je tako tudi bilo, ker imam to srečo, da radi delajo pri nas,” pojasnjuje Komacova. Opozarja pa, da bodo ponudniki težko prispevali v sklad. In dodaja, da bi bila nujna velika previdnost, da ne bi prišlo do neupravičenega črpanja iz sklada.

Tudi športnim agencijam bi tovrstna pomoč zelo prav prišla. Direktor Soča rafting Goran Kavs pravi: “Tudi mi smo sezonski in ob koncu poletja pogodbe prekinemo. Ljudje gredo na trg dela in lahko samo upamo, da se z našimi sodelavci spomladi spet vidimo. Če bi imeli pomoč, bi mlade lahko redno zaposlili, saj je vodništvo raftov z licenco reševanja iz divjih voda opredeljeno kot poklic. Vmes bi sicer lahko tudi kaj drugega delali, toda bistveno je, da bi se vrnili nazaj.

V Posočju so se turistični ponudniki v zimskih sezonah vedno ubadali s težavami. Odkar je smučišče Kanin zaprto, so se razmere zelo zaostrile na Bovškem, kjer je pred tem še nekako šlo. Ta zima je za turistično gospodarstvo še posebej težka. V deževni poletni sezoni so zaslužili manj in zato so rezerve za zimo skromne oziroma jih ni. Na Kobariškem so občutljivi zaradi kampov. Našteli so za desetino manj nočitev. Na Bovškem so našteli za petino manj nočitev, toda od tega 15 odstotkov pripisujejo zaprtemu hotelu Kanin. Le na Tolminskem se je število nočitev v primerjavi z letom 2013 za malenkost povečalo.

Humar: s skladom bi pridobili vsi

V Avstriji in Švici poznajo tovrstne načine reševanja zaposlenih v tistih mesecih, ko ni dovolj dela. “Kolikor poznam zadeve, po zaprtju hotelov delavci preidejo na borzo oziroma sklad, s tem da ostajajo vezani na delodajalce. Ideja je za naše razmere super, vendar po mojem mnenju brez prispevkov delodajalcev in države ne bo uresničljiva,” ocenjuje direktor LTO Bovec Janko Humar. Meni, da bi s tovrstnim skladom pridobili vsi: “Manj bi bilo socialnih problemov, razbremenili bi delodajalce v turizmu, zaposleni bi mirno pričakali novo sezono.”

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano