Naj se idrijsko gospodarstvo preseli v Ljubljano?

Čeprav bi morali čim prej obnoviti edino prometno povezavo Idrije z osrednjo Slovenijo, je država v prometni strategiji do leta 2020 na ta del četrte razvojne osi očitno “pozabila”. Na direkciji za infrastrukturo priznavajo, da je zdaj delno zaprta soteska Zala, kjer na cesto pada kamenje, prioritetni problem, a za sanacijo ni denarja. V Idriji so ogorčeni, saj je od prometnih povezav odvisno tudi gospodarstvo.

  Voznikom skozi Zalo  ostane le stiskanje pesti, da ne pride do hujše nesreče ali popolne zapore edine povezave Idrije s središčem države. Foto: Saša Dragoš
Voznikom skozi Zalo ostane le stiskanje pesti, da ne pride do hujše nesreče ali popolne zapore edine povezave Idrije s središčem države. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > “EU je do leta 2020 povišala sredstva za prometno infrastrukturo z osmih na 24 milijard evrov in k temu dodala še Junkerjev program naložb. Slovenija cestam v obdobju do leta 2020 namenja polovico manj denarja, kot v minulem obdobju,” je bil o slovenski prometni politiki jasen Matjaž Vučko z ministrstva za infrastrukturo. To pripravlja prometno strategijo do leta 2020, da bi nekaj denarja iz EU le kanilo tudi na slovensko infrastrukturo. Vanjo pa je pozabila vključiti trenutno najbolj pereč odsek četrte razvojne osi, o kateri je v okviru njenega programskega sveta včeraj tekla beseda v Idriji.

Kamenje pada, a rešitve za zdaj ni

Župani posoških občin, Idrije in Cerknega in predstavniki tamkajšnjih razvojnih agencij, ki sestavljajo programski svet četrte cestne osi Keltike (od Robiča do Kalc s krakom preko Cerkega do Škofje Loke) so izvedeli, da ministrstvo načrtuje nadaljevanje vlaganj v krak čez Cerkno. Dokončali naj bi tudi vse naložbe, ki s kohezijskim denarje potekajo med Bačo, Trebušo in Želinom. Krak čez Idrijo v strategijo ni vključen.

“Nikoli nismo zahtevali nič drugega kot normalno prevoznost naše edine ceste. Komu je mar, če idrijsko gospodarstvo ob zapori ceste skozi Zalo ustavi 60 odstotkov svetovne avtomobilske industrije?”

“Na Tolminskem in Cerkljanskem uresničujemo le del načrtovanih projektov. Žal je prvi del projekta med Bačo in Trebušo z načrtovano galerijo obtičal. A danes smo se v Idrijo pripeljali skozi Zalo, mimo kupov padajočega kamenja. Po žledu to ni edini tak pereč primer na državnih cestah. Je pa nesporno prioritetni problem, ki ga moramo rešiti na četrti razvojni osi,” je Tomaž Willenpart iz Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) dal vedeti, da se zavedajo, da Idriji poleg vsakodnevnih nevarnosti za voznike preti, da bo ostala odrezana od sveta. “Denarja za sanacijo tega, niti ostalih odsekov, nimamo,” je še pristavil in dodal, da je usoda smrtno nevarnih cest v rokah poslancev državnega zbora (DZ) in skorajšnjega rebalansa državnega proračuna.

Komu mar idrijsko gospodarstvo?

Idrija v DZ, prvič v zgodovini Slovenije, poslanca nima in se ji, kot je bilo razumeti župana Bojana Severja, pošteno kolca po Samu Bevku, ki je s Keltike uspeval umikati vsaj najhujše križe. “Nikoli nismo zahtevali nič drugega kot normalno prevoznost naše edine ceste. Komu je mar, če idrijsko gospodarstvo ob zapori ceste skozi Zalo ustavi 60 odstotkov svetovne avtomobilske industrije?” se je vprašal.

Vsaj toliko za šalo kot zares je pristavil, da (avto)ceste v Sloveniji očitno ne spodbujajo razvoja. “Najbolj ekonomično bi bilo idrijsko gospodarstvo preseliti v Ljubljano. A vam zagotavljam, da tam ne bi bilo uspešno. Govorim iz izkušenj. Kolektor ima po svetu 20 manj uspešnih podjetij od tega, ki je zraslo na tradiciji v Idriji. Imamo ljudi, bogato zgodovino in znanja, nimamo pa prometne infrastrukture. Ali to pomeni, da cest kot razvojnih spodbud v tej državi ne potrebujemo?” je zaključil Sever.

Še ne vedo, kako zavarovati Zalo

Tolminski župan Uroš Brežan je Severju svetoval, naj v državi, kot je Slovenija, tega ne omenja na glas. Bolj potiho pa je Willenpart povedal, da DRSI rešitve za nevaren odsek v Zali še nima. Ker je pred dnevi njegova kolegica Jana Herga v medijih povedala, da bi rešitev zahtevala vsaj 2,5 milijona evrov, smo ga vprašali, ali razmišljajo o gradnji galerije, morda razstrelitvi skalovja in zavarovanju brežine z mrežami. “Ne morem biti prerok. Lahko povem le, da bo agencija naročila geomehanske in geološke analize razmajanega skalovja v Zali. V poldrugem mesecu naj bi bile izdelane in na njihovi osnovi se bomo odločili, kako zavarovati ta odsek,” je povedal.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano