Na tekmovanju s kosami ni šale

Cerkljanski kosci in kosice, ki zavzeto delujejo v slovenskem istoimenskem društvu, so gostili državno prvenstvo v košnji. Čeprav je njihova dejavnost namenjena predvsem ohranjanju dela, ki ga celo v tamkajšnjih hribih izpodrivajo stroji, je šlo na tekmovanju zelo zares.

REKA >Cerkljanske vasi še premorejo kosce, ki so vešči ročne košnje in vseh z njo povezanih opravil. Ker pa tudi tam glavno vlogo prevzemajo stroji, svojo veščino ohranjajo živo na tekmovanjih društva koscev in kosic in običaje predstavljajo mlajšim rodovom. V nedeljo so gostili tretje državno prvenstvo zapovrstjo.

“Da bi stroji v naših strminah izpodrinile kose, pa še dolgo ne bomo dočakali. Če pa le lahko, si to delo olajšamo in prihranimo nekaj časa za družabno dejavnost, tudi v društvu koscev in kosic,” nam je na lanskem državnem prvenstvu povedal Karel Brelih, ko je odložil tekmovalno koso in nato publiki predstavil stroj za brušenje kose.

Videl ga je na enem od tekmovanj v Nemčiji in ga, vešč vseh del, takoj izdelal za domačo uporabo. Sam zna rezilo naostriti tudi s klasično oslo, a je stroj marsikomu v veliko pomoč. Ročno brušenje kosinega rezila zahteva obilje spretnosti.

Minuli dve leti so državno prvenstvo gostili v Policah, tokrat so ga preselili na Reko. Zanj je Brelih, tokrat v sodelovanju s sotekmovalcem Jankom Hadalinom, izdelal orjaško koso. Zabave ob poskusu košnje z 20 kilogramov težkim orodjem z dvometrskim rezilom ni manjkalo.

Te pa je bilo v hipu konec, ko se je začelo tekmovanje, ki bo najbolje uvrščene popeljalo na evropsko prvenstvo v Španijo. “To velja samo za kraljevsko kategorijo. V tej večje parcele kosijo najbolj vešči kosci z devetdeset centimetrskim rezilom, mladinci, ženske in moški na manjših parcelah pa uporabijo običajno, 70 centimetrsko rezilo,” je povedala časomerilka Zorana Hadalin iz Zakojce.

Koscem merijo čas, a pomembnejša je čistoča reza. Mehka parcela na naplavini nad Idrijco je “kraljem” povzročala precej težav. Ker so se domače grabljice s svojimi orodji urno vrtele po parcelah in so iz njih štrleli šopi neodrezane trave, je bilo videti precej jeznih obrazov.

Ko so organizatorji poskrbeli za pokošnico, slabe volje ni bilo več. “V društvo smo zbrani zaradi druženja in ohranjanja dediščine. Jaz kosim samo še pri dedku, a me košnja in tekmovanja veselijo. Financiramo se sami in se prav dobro zabavamo,” je dodal mladi predsednik društva Moravčan Matej Pibernik in v društvo povabil vse, ki jih košnja veseli.

Čeprav cerkljanski kosci običajno osvojijo lepo bero odličij, sta se ju tokrat v lažji kategoriji veselila le Janko Hadalin (Zakojca) in mladi Tilen Jereb (Police).

SAŠA DRAGOŠ

---