Pot miru bodo odprli na prvi pomladni dan

Na prvi pomladni dan bodo na skupnem trgu Nove Gorice in Gorice slavnostno odprli Pot miru, ki je nastajala vse od leta 2000. Prvotne poti miru so iz zgornjega Posočja razširili vse do Jadranskega morja, zadnja tri leta tudi ob pomoči evropskega projekta, tako da je pot sedaj dolga kar 280 kilometrov.

GORICA > Pred sto leti je to območje razdruževalo narode, polno je bilo sovraštva, danes pa združuje in povezuje, je na današnji predstavitvi projekta povedala podpredsednica nacionalnega odbora za obeležitev stoletnic prve svetovne vojne Petra Svoljšak.

Otvoritev Poti miru, ki se je bo udeležil tudi predsednik Borut Pahor, bo letošnji osrednji dogodek ob obeleževanju stoletnice bojev na soški fronti. Zaradi pokroviteljstva nad projektom so pričakovali tudi italijanskega predsednika, vendar bo zaradi njegove odsotnosti Italijo predstavljal predsednik italijanskega odbora za obeleževanje obletnic prve svetovne vojne Franco Marini.

Podpredsednica Goriške pokrajine Mara Černic je povedala še, da so prav za slavnostno otvoritev napisali novo pesem, ki naj bi postala nekakšna himna Poti miru. Prvič jo bodo predvajali prav na otvoritvi.

Zamisel za Pot miru je nastala pred več desetletji, ko je bilo po Posoških vrhovih še polno ostankov bojev iz prve svetovne vojne, je povedal pobudnik poti in ustanovitve Fundacije Poti miru Zdravko Likar. Prve poti so začeli urejati še v prejšnjem stoletju, fundacijo pa ustanovili leta 2000.

“Pot miru ima več pomenov. Prva je vsekakor spominjanje na žrtve na soški fronti, drugi pomen poti je tlakovanje miru ob nekoč nevralgični meji med Slovenci, Italijani in Furlani, tretji pomen te poti pa je poglabljanje sodelovanja in spoznavanja drug drugega ter naravnih lepot in kulturnih dobrin tega prostora,” je povedal Likar.

Pot miru se začenja v Logu pod Mangartom in poteka ob trdnjavi Kluže, muzejih na prostem Ravelnik in Čelo, preko planin Golobar in Zaprikraj. Nato se pot spušča skozi Drežnico mimo italijanske kostnice v Kobaridu, kjer se razcepi na dva dela - ena pot se nadaljuje proti Kolovratu, druga pa mimo planin Kuhinja in Pretovč do muzeja na prostem Mrzli vrh. Pot se nato spusti proti spominski cerkvici Svetega Duha na Javorci, nadaljuje proti Tolminu in do nemške kostnice ter muzeja na prostem Mengore.

Iz muzeja na prostem na Kolovratu se pot nadaljuje skozi Kambreško proti Sabotinu in Brdom. Druga pot pa se s Kolovrata spusti do Plav, se nato dvigne proti Prižnici, Vodicam in Sveti gori do Škabrijela.

Obe poti se ponovno združita v Novi Gorici in Gorici, se nadaljujeta proti Markovem hribu, mimo Vrtojbe in Bilj proti Cerju, kjer se pot ponovno razcepi na dva dela. Ena pot povezuje Debelo Grižo, zgodovinsko pot na Brestovcu, kostnico v Redipulji, tematski park prve svetovne vojne v Tržiču in se zaključi v Devinu. Druga pot pa povezuje Borojevićev kamniti stol, Krompirjevo jamo, Gorjansko ter Grmado ob slovensko-italijanski meji in se zaključi v Devinu.

STA

---