Na poti do prave primorske banke

Primorsko hranilnico Vipava po novem vodi bančni strokovnjak Aleš Kavčič. Nadzorni svet ga je nedavno izbral izmed sedmih prijavljenih kandidatov. Kavčič napoveduje nadaljnjo rast na vseh področjih poslovanja in skrb za to, da bo ustanova postala ponos Primorske in se v petih do desetih letih razvila v pravo primorsko banko.

Primorsko hranilnico Vipava po novem vodi Aleš Kavčič.  Foto: Alenka Tratnik
Primorsko hranilnico Vipava po novem vodi Aleš Kavčič.  Foto: Alenka Tratnik

VIPAVA > Za zdaj je Primorska hranilnica Vipava na pravi poti, je prepričan bančnik Aleš Kavčič, ki ga je nadzorni svet hranilnice pred dnevi imenoval za novega predsednika uprave ustanove s 120-letno tradicijo. Kavčič trenutno še čaka na potrditev licence s strani Banke Slovenije, a je že vpet v delo in načrte hranilnice. Čeprav za leto 2015 še ni popolnih podatkov, se hranilnica lahko pohvali z najvišjo obrestno maržo in najvišjo rastjo posojil strankam, ki niso banke.

Iz leta 2015 s spodobnim dobičkom

“Za lansko leto pričakujemo pozitivno poslovanje in tudi spodoben dobiček,” napoveduje Kavčič. Spomnimo, leta 2014 je hranilnica ustvarila 152.000 evrov čistega dobička. Kavčič ob tem izpostavlja, da je Primorska hranilnica Vipava najmanjša med finančnimi ustanovami v Sloveniji, a se po rasti bilančne vsote in donosom na kapital uvršča med šest najuspešnejših. “Naša želja je postati najugodnejša bančna ustanova na tržišču,” dodaja Kavčič, ki vidi prihodnost hranilnice v še tesnejši vpetosti v lokalni in širši primorski prostor. Trenutno ima banka v mreži deset poslovalnic, želja njenih lastnikov in vodstva pa je, da bi v obdobju petih do desetih let prerasla v pravo primorsko banko.

Za širitev bo potrebovala svež kapital, novi predsednik uprave komentira informacije o načrtovani dokapitalizaciji. “Za trenutni obseg poslovanja ne potrebujemo dokapitalizacije, saj ga vzdržujemo z obstoječim kapitalom in po tej strani strankam zagotavljamo popolno varnost. Če pa želimo rasti, in naše ambicije so zagotovo take, potrebujemo podporo lastnikov,” pojasnjuje Kavčič in dodaja, da so trenutno odprte različne možnosti, interes naj bi kazali tudi tujci. Na vprašanje, ali držijo informacije o morebitnem vstopu ruskega vlagatelja, je zadržan. “Za zdaj so to le špekulacije.”

Mamljive ponudbe jih niso premamile

Tudi predsednik nadzornega sveta Peter Velikonja pravi, da ne glede na mamljive ponudbe ostajajo zvesti osnovni viziji. “Za nas so sprejemljive vse različice razvoja hranilnice, ki zagotavljajo, da ostane regionalna banka po zgledu švicarskih kantonalnih bank, torej v večinskem pretežnem lokalno regionalnem lastništvu. To pomeni, da gremo v dokapitalizacijo postopno. Vstop v lastništvo najprej ponudimo zaposlenim in našim strankam, nato povabimo primorske občine in uspešne primorske podjetnike. Večjim domačim in tujim vlagateljem ponudimo sodelovanje, ki bo koristno za obe strani in jim dovolimo dokapitalizacijo, a le do 9,9-odstotnega deleža. O večjih vložkih se pogovarjamo, če se bo sodelovanje izkazalo za koristno za regijo in lastnike.”

Dosedanjemu predsedniku uprave hranilnice Dušanu Grlici je 31. decembra potekel mandat.Na razpis za nov mandat se ni prijavil. “Naše poti so se razšle, poiskal sem nove izzive,” je povedalGrlica, ki ostaja v bančništvu. Po novem je član uprave Delavske hranilnice. Ko pogleda nazaj, je zadovoljen s kondicijo, v kakršni je pustil vipavsko hranilnico.
Predsednik nadzornega sveta hranilnice Peter Velikonja pa je pojasnil, da je odločitev za novo sestavo uprave dozorela, ker dosedanja kljub sprejeti strategiji in zavezujočim sklepom nadzornega sveta ni izvedla nekaterih ključnih ukrepov za še hitrejšo rast in širitev poslovanja ustanove. SR, AT

Med največjimi lastniki ustanove je sicer novogoriška družba Kurivo, v rokah podjetij in posameznikov iz severnoprimorske regije je trenutno več kot 50-odstotni delež. Lastnici sta tudi občini Vipava in Ajdovščina.

V vodstvu ajdovske občine so z delom hranilnice, ki tu opravlja tudi vlogo občinske blagajne, zadovoljni. Župan Tadej Beočanin podpira tudi vizijo in cilje po širitvi hranilnice. “Ta bi omogočila večje spodbude za lokalne podjetnike in možnost bolj fleksibilnega odobravanja kreditnih linij zaradi poznavanja prosilcev. Še tako obsežna ekonomska dokumentacija ne more nadomestiti poznavanja ključnega faktorja lastnika - nosilca naložbenega projekta, od katerega je odvisna uspešnost naložbe,” so sporočili iz občinske službe za odnose z javnostmi. A občina za zdaj o sodelovanju pri dokapitalizaciji ne razmišlja. ALENKA TRATNIK


Najbolj brano