Na planoti se počutijo prikrajšane

Na Šentviški planoti že dolgo opozarjajo, da so kriteriji za delitev denarja po posameznik KS neustrezni. Teritorialno velike skupnosti na podeželju z razpredenimi lokalnimi cestami in mnogimi zaselki po njihovem dobijo premalo. Z zahtevo po ustanovitvi nove krajevne skupnosti Prapetno Brdo občino pozivajo, naj reši nelogičnost. Župan Brežan: čas ni ugoden.

PRAPETNO BRDO > Na zboru krajanov so na Prapetnem Brdu že julija potrdili pobudo, da se območje naselja Prapetno Brdo odcepi od KS Šentviška Gora in postane nova, četrta krajevna skupnost na Šentviški planoti.

Za majhne preveč, za velike premalo

Župana Uroša Brežana so takrat ponovno opozorili na problem financiranja, ki je ugodnejši za manjše KS, saj te, enako kot velike, pridobijo fiksno vsoto denarja, medtem ko je variabilni del, ki je odvisen od števila prebivalcev in naselij, bistveno manjši. To posledično pomeni, da večje skupnosti potegnejo krajši konec.

Kot pravi prvopodpisani na pobudi Martin Ozebek so vzroki izključno denarni: “Da ne bo kdo narobe razumel, mi na planoti se dobro razumemo, nič nimamo proti Šentviški Gori. Toda za vse naše potrebe je denarja premalo. Za nas pa je denar najpomembnejši, saj le z njim lahko urejamo ceste do oddaljenih kmetij, zaselkov in vse ostalo, kar ljudje potrebujejo.”

Predsednik KS Šentviška Gora Gregor Lapanja dodaja: “Nekatere manjše skupnosti ne vedo, kam bi s tistimi 15.000 evri fiksnega denarja. Mi dobimo skupaj s Prapetnim Brdom 24.400 evrov, ob tem, da moramo skrbeti za 18 kilometrov cest do sedmih zaselkov, vzdrževati moramo objekte. Preprosto ne zmoremo več.”

Po Ozebkovem mnenju pa za zdaj ni velikega upanja, da bodo uspeli: “ Samo upam lahko, da se bo vsaj financiranje spremenilo. Bomo še proučili vse pravne instrumente.” Na Prapetnem Brdu nekateri komentirajo, da v primeru spremenjenega financiranja nove skupnosti niti ne bi potrebovali, ker bi skupna Šentviška Gora dobila več denarja.

Simčič še pojasnjuje, da od leta 2011 za sofinanciranje projektov v krajevnih skupnostih letno namenjajo 240.000 evrov. Ker pa načrtujejo za dve leti, v tem obdobju skupnosti dobijo 480.000 evrov. “Fiksni del za vsako znaša 15.000 evrov za obdobje dveh let. Za vseh 23 skupnosti torej namenimo 345.000 evrov. Preostanek v višini 135.000 evrov predstavlja variabilni del. Polovico razdelimo glede na število prebivalcev, polovico pa glede na število naselij.”

Čas ni ugoden, denarja je vse manj

Na zadnji seji so svetniki sklenili, da naj bi o pobudi odločali v roku dveh let. Medtem bodo pripravili nov predlog delovanja krajevnih skupnosti in njihovega plačevanja. Župan Brežan opozarja, da čas za spremembe ni ugoden, saj se količina denarja v proračunu zmanjšuje. Posledično ga bo tudi za KS manj. Nekateri svetniki so se zbali, da bi Prapetno Brdo sprožilo plaz podobnih zahtev.

Župan in direktor občinske uprave Davor Simčič razmišljata tudi, da je ob tako številnih in raznolikih KS težko oblikovati za vse ustrezen model sofinanciranja in da bi bilo smiselno odpreti debato o reorganizaciji. Statistika razkriva, da imajo v občini enega najbolj razdrobljenih sistemov. V krajevnih skupnostih živi od najmanj 57 do največ 3721 prebivalcev, nekatere obsegajo nekaj sto, največje pa nekaj tisoč hektarjev.

NEVA BLAZETIČ

---