Na Vogrskem kres, mlaj, frtalja ...

Do konca druge svetovne vojne se je na Vogrskem kresovalo na ivanje, 24. junija, ob godu sv. Janeza Krstnika. Seveda so morali takšna druženja Slovencev domačini fašistom prikriti. Prvi kres v novem duhu pa so na Vogrskem prižgali 27. aprila 1945 v počastitev ustanovitve OF.

Domačinka Mira Žižmond, ki bo prav jutri, 1. maja, praznovala 90. rojstni dan, se spominja, da so kres prižgali na gričku nasproti pokopališča nad vaškim središčem Britof. Naslednji dan so jo zaslišali umikajoči se četniki in morala jih je prepričati, da je ob kresu ni bilo.

Tri dni kasneje v vasi sovražnih vojakov ni bilo več in v Stari gori (zaselku Vogrskega v sosedstvu vasi enakega imena) je zagorel prvi kres v pozdrav svobodi in oblasti delavskega razreda. Danes, 70 let kasneje, tisti redki, ki so bili takrat zraven, ponosno zagotavljajo, da se niso izneverili tradiciji, kresovali so vsa leta. “Naše kresovanje je postalo prijateljsko druženje bližnjih sosedov, ki smo ga posnemali in nadaljevali tudi mladi,” pravi Igor Marvin, zdaj mož zgodnjih srednjih let. Tudi prostor, kjer pripravijo kres, ves čas ostaja isti. Seveda so v Stari gori vsakič postavili tudi mlaj, in tudi letos bo tako.

Pa ne le v Stari gori. Osrednje vaško kresovanje bo spodaj, v dolini Lijaka. Tudi to dogajanje ima svojo zgodovino, ki pa je precej krajša. Pred približno 40 leti ga je začela takratna krajevna mladinska organizacija ZSMS. Za prvo prizorišče so si izbrali Puščo, grič nad Britofom, kamor seže pogled od zahodnega roba spodnje Vipavske doline in začetka furlanske nižine. Okoli kresa so se zbirali predvsem mladi.

Leto ali dve po odprtju prenovljenega dvorca Vogrsko (pred 19 leti) je na predvečer 1. maja zagorelo v njegovi bližini, dvignili so tudi mlaj. To je bil že pravi vaški kulturni praznik. Nekateri so menili, da je prizorišče preveč “intimno” in da mora predvsem mogočni mlaj videti čim več ljudi. Z mlajem so se namreč vključili v akcijo ocenjevanja “naj mlajev” v zamejstvu in na Goriškem.

Organizacijo kresovanja je prevzelo domače Kulturno turistično društvo. Dogajanje so umestili ob križišče glavne ceste z odcepom proti središču vasi. Naloge so bile skrbno določene: pevci moškega zbora Lijak 1883 in godbeniki pihalnega orkestra poskrbijo za pripravo grmade in postavitev mlaja, pri čemer se vsako leto vlogi zamenjata.

Mlaj je bil vedno med najvišjimi na Goriškem, nikoli pa ni bil deležen lovorike. Kot nam je povedala nekdanja predsednica kulturno turističnega društva Katarina Valič, so ocenjevalci na njem pogrešali predvsem okrasje s cvetnimi venčki. Nekaj let so mlaj postavljali ob bližnjem zadružnem domu, kjer pa so težave z električnimi kabli, zato bo letos ponovno stal ob avtobusnem postajališču pri omenjenem križišču.

Vse je pripravljeno, na prižig čaka ogromna grmada lesa. Gre večinoma za neuporabne palete iz bližnjih tovarn, največ menda iz šempetrske Letrike. Pa tudi številni domačini so izkoristili priložnost, da se odkrižajo lesene navlake, ki ni primerna za kurjavo.

Poskrbeti je treba le še za obiskovalce drevišnje predstave. Danes popoldne bo po vasi zaokrožila konjska vprega s prostovoljci, ki bodo od hiše do hiše nabirali vse, kar je potrebno za dobro frtaljo: moko, jajca, zelišča, pa tudi drugim dobrotam se ne bodo odrekli. Frtaljo bodo do večera pripravile domače kmečke žene in jo po prižigu kresa ponudile obiskovalcem. Druženje bodo popestrili domači godbeniki, pevci in pevke.

DAVORIN KORON

---