Na Kaninu garajo brez predaha

Mesec dni po podpisu pogodbe med občino Bovec in izvajalcem del podjetjem Dr. Duhovnik, so se na Kaninu z dostopno potjo že prebili do C postaje gondolske žičnice. V dolino so po jeklenici spustili vse gondole. Nadaljujejo s popravljanjem tehnološke opreme. Medtem je vlada sanacijo žičniških naprav uvrstila med projekte nacionalnega pomena, kar je dobra popotnica za naprej, ko bodo iskali denar za celovito prenovo smučišča.

BOVEC, KANIN > Na Kaninu že mesec dni delajo brez predaha od jutra do večera. Požrtvovalni izvajalci in podizvajalci za teden dni prehitevajo časovni načrt. Če bo vreme naklonjeno popravilu, bodo izpolnili obljubo o dokončanju del in odprtju smučišča sredi decembra. Seveda pod pogojem, da bo tudi snežna odeja decembra to dovoljevala.

Dostopna pot oziroma gradbiščna vlaka je ključnega pomena za dovoz materiala in delavcev. Kot pravijo v podizvajalskem podjetju Kaskader, so prebili tri kilometre strmega in skalovitega terena do nadmorske višine 1639 metrov pri postaji C. Pri tem je pomagalo podjetje Vrtalne minerske storitve iz Žalca. Globoko v skalo so namestili tri tone razstreliva, s katerim so odstranili okoli 10.000 kubičnih metrov materiala. V teh dneh po cesti že vozijo s terenskimi vozili.

Vse gondole so v dolini

Vseh 96 gondol je v dolini, pri vseh so odstranili prižeme. Del prižemov je že na servisu pri proizvajalcu, francoski Pomi, drugi del pa bodo tja poslali kmalu. Jeklenice so očistili in ponovno namestili. Glavni mož izvajalske družbe Dr. Duhovnik, Jože Duhovnik, je s potekom zadovoljen: “Po opravljenem magnetoskopskem, bolj ljudsko lahko rečemo tudi rentgenskem pregledu jeklenic, ki ga je z najmodernejšo tehnologijo opravila akreditirana institucija IVD Maribor, so rezultati na odsekih A-B in B-C pokazali, da jeklenici nista niti najmanj poškodovani in izpolnjujeta vse zahtevne kriterije in parametre ter vse zakonske zahteve. Takoj po pridobitvi teh rezultatov smo začeli s površinskim čiščenjem jeklenic, premazali smo jih s posebno mastjo in obe tudi namestili. Zdaj sta obe kot novi.” V sistem so vpeli tudi eno novo jeklenico.

Nadaljujejo z gradnjo dostopne poti proti D postaji. Kot pravi Duhovnik, največ dela pričakujejo med C in D postajama. Na tem odseku je stebre poškodovala debela snežna odeja.

Kanin je nacionalnega pomena

Medtem ko je gospodarsko ministrstvo sklep o dodelitvi denarja za obnovo kaninske infrastrukture potrdilo konec julija, kar je omogočilo začetek del, je Bovčane pred kratkim razveselil še sklep vlade, da je sanacija žičniških naprav projekt nacionalnega pomena.

“S tem bodo projekt prednostno obravnavali pri vseh postopkih. Gre tudi za dober obet za naprej pri iskanju denarja za celovito prenovo v finančni perspektivi do leta 2020,” komentira bovški župan Valter Mlekuž. Kot je od vsega začetka načrtovano, je Občina Bovec v sanacijo zagrizla s ciljem celovite prenove, ki bo čez nekaj let nujna zaradi zagotavljanja konkurenčnosti.

Visokogorsko in prekomejno smučišče

V obrazložitvi je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nanizalo vrsto argumentov, zakaj je smučišče nacionalnega pomena. Izpostavljajo, da gre za edino visokogorsko smučišče v Sloveniji z izdatnimi snežnimi padavinami in posledično daljšo obratovalno sezono. Z njim bi postala Slovenija bolj prepoznavna smučarska destinacija. V Avstriji premorejo osem visokogorskih smučišč, v Italiji pet.

Pomemben je širši regijski oziroma čezmejni interes s povezavo s Sello Neveo na senčni strani Kanina, kjer neprijetno čutijo zaprtje slovenskega smučišča. Kaninsko smučišče je hkrati tudi edino čezmejno smučišče pri nas.

Sanacija je nujna za ponovno vzpostavitev celoletnega turizma na Bovškem in za nadaljnjo obnovo v roku približno petih let. Izpostavljajo socialno ekonomske razsežnosti: po zaprtju je v demografsko ogroženem okolju delo izgubilo mnogo ljudi, podjetniške možnosti so se skrčile. Brezposelnost na Bovškem s 15 odstotki presega slovensko povprečje.

V obrazložitvi še poudarjajo, da je revitalizacija smučišča skladna z razvojnimi prioritetami države in smernicami finančne perspektive do leta 2013. Primerjajo ga z nordijskim centrom Planica. Zato računajo, da bodo z omenjenimi utemeljitvami lahko prišli do denarja, ki je v finančni perspektivi do leta 2013 ostal nepočrpan.

NEVA BLAZETIČ

---