Na 32. Kmečkem prazniku so prodajali 39 plemenskih govedi

Za razliko od kupcev v ostalih delih Slovenije Kmetijska zadruga Tolmin in Mlekarna Planika vztrajata pri pošteni odkupni ceni za mleko in meso ter s tem ohranjata živinorejo in posredno kulturno krajino. Število kmetij se sicer krči, pridelava pa narašča, kmetje ponujajo vse več raznolikih pridelkov in dobrot. Neizkoriščen potencial je zelenjadarstvo.

Odpri galerijo

TOLMIN > “Kmečki praznik predstavlja delo kmetov skozi celo leto, tudi na planinah. Pokažejo, kakšno živino so vzredili. Letina je bila dobra,” je skupaj s kmeti zadovoljen direktor Kmetijska zadruge Tolmin Niko Maver.

Ponosni na pridelano

Letos je bilo naprodaj 39 glav plemenske govedi, kar je enkrat več kot lani. “Prodaji mleka in mesa tečeta normalno, odkupne cene so pri nas višje kot drugje po Sloveniji in lahko rečemo, da spodbujajo dejavnost. Nekaterim je kmetijstvo oziroma živinoreja glavna dejavnost, drugim predstavlja zavezo preteklosti. Nekoč smo kmete prosili, naj prodajajo na kmečkem sejmu, zdaj ni več tako. So kot Brike in se brez težav postavijo za prodajni pult ter hvalijo svoje blago, kar je edino pravilno,” je zadovoljen Maver.

Število kmetij, ki oddajajo mleko, se krči, proizvodnja pa ne. Zdaj jih je okoli sto, dolgoročno naj bi jih vztrajalo približno 60. Z najemom travnikov večajo posestva. Z rejo pitanega goveda se ukvarja približno 400 kmetij, ki letno v zakol v klavnico zadruge v Tolminu pripeljejo 1300 živali. Kupci vedo, da bodo v njeni mesnici dobili kakovostno meso iz Posočja.

Zelenjadarstvo zaostaja

Zaostaja zelenjadarstvo, toda počasi je tudi tovrstne ponudbe več. Potenciala je še veliko, zlasti zato, ker bi kmetje lahko relativno poceni z bio maso ogrevali rastlinjake. Viktorija Črv z ekološke kmetije na Prapetnem Brdu na Šentviški planoti razkriva, da gre vse, kar pridela, sproti v promet. Prodaja na tolminski tržnici, cene usklajuje tudi s pomočjo primerjav z objavljenimi v Kmečkem glasu. “Letos je slabša letina krompirja, pridelali smo ga tri tone. Fižol je dobro obrodil. Zelje je prvovrstno iz tradicionalnega semena. Tudi korenje, ohrovt, česen, solato, paradižnik gojimo. Ni težko dobiti kupcev. Je pa treba vrtove dobro zavarovati, sicer jeleni vse pojedo,” na težave z divjadjo opozarja Črvova. Zelenjava je njihov dodatni zaslužek, glavni je živinoreja.

Bojan Kavčič s kmetije Gugala v Zatolminu je mojster za sir. Pridobil je blagovno znamko Tolminc. “Ne uporabljamo silaže, ponujamo različno staranega po različnih cenah in vsega prodamo doma. Cena deset evrov za kilogram mladega sira je ustrezna,” ocenjuje.

Lokalna hrana v vrtce in šole

Kot pravi za razvoj podeželja odgovoren v Posoškem razvojnem centru Peter Domevšček, se lokalna hrana vse pogosteje pojavlja na jedilnikih vrtcev in šol: “Ker gre za butično ponudbo z veliko dodane vrednosti, je težko zniževati cene. Tolminski vrtec je primer dobre prakse. Od 'lokalcev' kupijo vse, kar glede na ceno lahko.” Maver dodaja, da šole in vrtci na Tolminskem, Kobariškem, šoli na Mostu na Soči in v Kanalu kupujejo njihovo mleko in meso. Do Bovca in Podbrda še niso segli. “Če bi javne ustanove vnaprej povedale, koliko zelenjave potrebujejo, in bi se s kmeti dogovorile, bi lahko vnaprej načrtovali in zagotovili zadostne količine,” meni Domevšček.

Na Kmečkem prazniku so kmečke žene gornjega Posočja predstavile idealno ozimnico in pripravile mnogo slastnega. V pokušino so ponudile pastirsko jed friko iz krompirja in sira, v slast je šel ajvar, v katerega so zamešale vse, kar jeseni ostaja na vrtovih in njivah.

NEVA BLAZETIČ

---